Kako smo izgubili 300 milijonov – zaradi nižje davčne stopnje na dobiček

Bine Kordež

Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov.

Davek od dohodka pravnih oseb se plačuje po zakonsko določeni davčni stopnji od ustvarjenega dobička družb, korigiranega za davčne olajšave ter davčno nepriznane odhodke. Kljub siceršnjemu poslabševanju pogojev gospodarjenja, vseeno lahko ugotovimo, da je izračunani celotni dobiček podjetij v zadnjih letih več ali manj enak. Na spodnjem grafikonu je z modro črto prikazan dobiček pred obračunom davkov vseh gospodarskih družb, ki so ustvarila dobiček, dodatno pa z rdečo črto še skupni znesek izgub podjetij z izgubami ter neto rezultat (pred plačilom davkov). Celotni dobiček je bil seveda najvišji v letu 2007, preko 5 milijard evrov, padel na 4 milijarde v letu 2008, nato pa je od leta 2009 praktično enak, nekaj preko tri milijarde evrov. Lanskoletni celotni dobiček podjetij, ki je osnova za letošnje plačilo akontacij davka na dobiček, je celo malenkost višji kot v letu 2011. Razpolovitev vplačil davka na dobiček v letošnjem letu torej ni posledica slabših poslovnih rezultatih, temveč moramo poiskati razlog drugje.

Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2012, Ajpes

Obračunan in plačan davek iz dobička je poleg obsega dobička odvisen tudi od davčne stopnje ter ostalih določil Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, ki opredeljujejo dodatne olajšave pri izračunu davka ter tudi stroške, ki niso davčno priznan odhodek. Zato se poleg splošne davčne stopnje srečujemo tudi s tako imenovano efektivno davčno stopnjo, torej stopnjo po kateri podjetja dejansko plačajo davke, potem ko obračunajo vse olajšave. Gibanje teh stopenj je za zadnja leta prikazano na spodnjem grafikonu.

Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2012, Ajpes; lastni preračuni

Kot vidimo, je splošna davčna stopnja na dobiček do leta 2006 znašala 25 %, nato se je postopno spustila na 20 % (v letu 2010). Ponovno znižanje je sprejela prejšnja vlada in sicer v letu 2012 na 18 % ter še po eno odstotno točko v naslednjih letih do ciljnih 15 %. Trenutna vladajoča garnitura je to zniževanje odpravila in ostajamo pri nominalni stopnji 17 %.

Poleg nominalne stopnje, so zelo pomembne tudi razne olajšave pri obračunu davka, predvsem na investicijska vlaganja. Če pogledamo gibanja v obdobju 2007-2010, smo takrat z zniževanjem splošne davčne stopnje, na drugi strani zmanjševali tudi olajšave. Zato se efektivna, torej dejansko plačana stopnja davka iz dobička niti ni veliko spremenila (od 18,6% na 17,7 %). Prejšnja vlada pa je ob znižanju splošne stopnje davka uvedla še dodatne olajšave, kar je povzročilo precejšen padec efektivne davčne stopnje. Podjetja so tako za leto 2012 obračunala davke po dve odstotni točki nižji davčni stopnji, dodatno pa se je v povprečju ta znižala še za tri odstotne točke zaradi uvedenih olajšav. Efektivna davčna stopnja je tako padla od 16,7 % na vsega 12 %. Cilj omenjenih olajšav ter zniževanja obdavčitve je bil seveda v tem, da bi podjetja spodbudili k dodatnim vlaganjem, rasti in zaposlovanju, a na žalost kakega efekta v tej smeri ni bilo – razen pomembno nižjih prilivov v proračun.

Konkretno. Krka, ki prispeva v proračun približno 6 % vsega pobranega davka od dobička pravnih oseb, je zaradi ugodnejših pogojev obdavčitve plačala kakih 8 milijonov evrov manj davka iz dobička, a močno dvomim, da je zaradi tega realizirala kako dodatno naložbo. Prav tako ni videti, da bi to »darilo« lastnikom spodbudilo kak večji interes za nakup delnic ali dvig borznih cen.

Zniževanje stopnje davka ter ponovna uvedba večjih olajšav je torej kljub enako ustvarjenemu dobičku v gospodarstvu pomenila nižji obračunani davek iz dobička. Na spodnji tabeli je tako prikazan znesek obračunanega davka gospodarskih družb po posameznih letih (modra črta in številke). V letu 2012 je bilo tako zaradi nižje davčne stopnje obračunano 60 milijonov evrov manj davka iz dobička, dodatno pa še 80 milijonov zaradi višjih olajšav pri izračunu davčne osnove. Skupaj so torej te davčne spodbude gospodarstvu (za katere sicer nismo nikoli in nikjer prebrali, da bi posebej pripomogle boljšemu položaju podjetij) pomenile 140 milijonov manjši prihodek proračuna.

Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2012, Ajpes; Konsolidirane bilance javnega financiranja, MF

Z rdečo črto pa so na istem grafikonu prikazani dejanski prilivi v proračun iz naslova davka na dobiček (z enoletnim zamikom). Ti so lani znašali 577 milijonov evrov, letos pa se bodo predvidoma znižali kar za 320 milijonov. Od kje dodatni izpad letošnjih prihodkov? Zakaj še dodatnih 180 milijonov poleg omenjenih 140 iz naslova znižanja pogojev obdavčitve?

Dodatni izpada davčnih prilivov izhaja iz načina plačevanja davka na dobiček. Le-ta se namreč plačuje kot akontacija na osnovi lanskoletnega dobička in tekočih davčnih stopenj, nato pa se v naslednjem letu poračuna za nazaj. Letošnje akontacije so tako nižje za teh 140 milijonov ter še dodatnih 30 zaradi letošnjega znižanja splošne davčne stopnje na 17 %. Preostalih 150 pa je posledica poračuna za lansko leto. Lanskoletne akontacije so bile še po prejšnji zakonodaji in v proračun je priteklo za 150 milijonov evrov več prilivov, kot je bilo obračunanega davka za lansko leto. In to je seveda še dodatni izpad prihodkov v letu 2013 (lanskoletni proračun je izkazoval boljšo sliko kot je bila dejanska in to je pač potrebno letos poračunati).

Mogoče je sicer navedenih veliko številk, a gre za preprosto dejstvo in razlago letošnjega močnega zmanjšanja prihodkov iz davka na dobiček. Nižja davčna stopnja in ponovno uvedene olajšave so kljub enakemu dobičku pomenile 170 milijonov manj plačanega davka za tekoče leto, dodatno pa še 150 milijonov, ker to ni bilo upoštevano pri lanskem proračunu. In nikakor ne zaradi slabših poslovnih rezultatov gospodarskih družb.

Ti veliki zneski izpada davčnih prihodkov (več kot uvedba DDV) seveda odpirajo tudi vprašanje upravičenosti in smiselnosti uvedbe v trenutnih razmerah. Namen je bil sicer dober, takratna vlada je morala ponuditi vsaj kakšno razbremenitev gospodarstvu. In podjetja zaradi teh sprememb zakonodaje res plačajo letno kakih 170 milijonov evrov manj davkov kot sicer (seveda samo tiste družbe, ki izkazujejo dobiček in teh je približno dve tretjini vseh). Problem pa je, da se to na žalost ne odraža v kaki večji aktivnosti gospodarstva, kaki rasti zaposlovanja, kar je bil seveda osnovni namen.

In s tega vidika zniževanje teh davčnih obremenitev ni bila najbolj posrečena odločitev, posebno če jo postavimo v kontekst dviga DDV zaradi izpada teh prihodkov. Ali drugače rečeno, ves priliv iz naslova višjega DDV ne bo pokril izpada prihodkov zaradi nepotrebnega znižanja davka na dobiček.

%d bloggers like this: