Kaj mesto, ukradli so nam državo. Ukradli so spodobnost, ukradli so civilizacijske norme.
Category Archives: gospodarstvo
Motörhead – Heroes
Učinkovitost zasebnega zdravstvenega trga? Dajte no
Nekateri se sicer blazno navdušujejo nad “pravim” zdravstvenim trgom. Češ da bi bil bistveno bolj učinkovit od našega javnega zdravstva.(*) Toda dejstva jim ne gredo na roko. Veliki vzornik – ameriški zasebni zdravstveni trg – je namreč dvakrat dražji od našega ali od povprečja OECD (merjeno z izdatki za zdravstvene storitve kot % BDP ali kot izdatki za zdravila na prebivalca. Večina operacij je v ZDA 2 do 4-krat (ali več) dražja kot pri nas (poglejte tukaj primerjavo cen operacij med ZDA in ostalimi državami), en dan v bolnišnici v ZDA vas bo stal 9-krat več kot v Španiji. Podobno je pri zdravilih. Kot kaže Bloombergova raziskava, so pri 7 izmed 8 najbolj pogostih zdravil ZDA bistveno dražje kot ostale OECD države (kljub popustom v primeru zavarovanja).
View original post 430 more words
Kako slabo je v resnici slovensko zdravstvo?
V sosednjem postu komentiram “ameriški zdravstveni misterij“, kjer ZDA kljub astronomskemu povečanju stroškov za zdravstvo dosegajo bistveno slabše rezultate kot ostale razvite države in po letu 1980 za njimi vse bolj zaostajajo glede življenjskega pričakovanja (kot indikatorja kvalitete zdravstva).
No, poglejmo, kako se v tem zdravstvenem svetu odreže Slovenija s svojim “nesvobodnim”, “prisilnim” obveznim javnim zdravstvenim zavarovanjem in pretežno javnimi ponudniki zdravstvenih storitev. Pri nas smo dnevno soočeni z negativnimi novicami iz zdravstva – od čakalnih vrst do različnih afer, da ne omenjamo vseh političnih menjav direktorjev v UKCL. Ob tem bi pričakovali, da bodo ljudje imeli zelo negativno mnenje o kakovosti našega javnega zdravstva. Toda mednarodne primerjave (ankete) kažejo, da so pri nas ljudje bistveno bolj zadovoljni s kakovostjo zdravstvenih storitev kot pa v ostalih OECD državah in treh primerljivih državah (Avstrija, Nemčija, Češka). Kar pa ne velja za zadovoljstvo s storitvami vlade in sodstva.
View original post 802 more words
Parenzana, simbol razvojnega modela nekdanje monarhije
Prekolesariti Parenzano do Poreča vsaj enkrat na leto je podoben imperativ kot vsaj enkrat na leto iti na Triglav. S tem, da je Triglav nosilec slovenske narodno-buditeljske zavesti v času, ko smo bili del avstrijsko-ogrske monarhije, medtem ko Parenzana simbolizira prosvetljeni razvojni model te iste monarhije. Avstrijska krona je pač razumela, da sta za razvoj potrebna tako znanje (obvezno osnovno šolstvo, gimnazije in univerze) kot infrastruktura (železnice, elektrarne, pristanišča in pomorska signalizacija vzdolž celotnega Jadrana itd.). Ta del se je v času histerije “prostega” tržnega gospodarstva izgubil, tudi pri nas. Spodaj ponavljam zapis o avstrijskem razvojnem modelu na primeru Parenzane. Pohvalno je, da je po nekajletnem teženju, tudi z moje strani, tudi pri nas prišlo prišlo do miselnega preskoka v glavah in da so vlaganja v infrastrukturo spet dobila domovinsko pravico in prostor v proračunu. Vendar je to šele začetek preobrata, ki ga moramo narediti.
No, iz kolesarskega vidika spada Parenzana med bisere. Ne morem se nehati navduševati nad nemškimi inženirji, ki so tako čudovito speljali traso, da kljub tudi 17-kilometrskem vzponu nobenemu kolesarju vzpon ni naporen. Edino, kar trpi, sta zadnjica in roke. Kajti hrvaški del poti, predvsem od Kaldanije (km 56) mimo Grožnjana in nato celo pot do Poreča (km 123), je še vedno dokaj grob. Pohvalno je, da so zdaj vsi predori osvetljeni (čeprav so senzorji malce počasni) in da so danes tudi oznake zadnjega dela poti od Višnjana proti Poreču skorajda popolne. In če krenete dovolj zgodaj zjutraj, boste vsaj dve tretjini poti do Poreča vozili v prijetni senci.
Hrvaški del Parenzane ima še eno prednost pred slovensko “konkurenco” (progo med Jesenicami in Trbižem, kjer je prav tako nekoč potekala železniška proga): na slovenski “konkurenci” je bila prejšnji teden “avtocesta” v obe smeri, vsak dan, enostavno neznosno preveč gneče (čeprav je seveda lepo videti cele družine na kolesih), medtem ko sva na Parenzani danes srečala le 5 ali 6 kolesarjev, 2 pohodnici in 2 tekača. Nadaljujte z branjem
Gospodarska aktivnost se normalizira, vendar je bila julija še vedno za 9% nižja kot lani
Gospodarska aktivnost, merjena s porabo električne energije (EE), se je julija počasi približevala lanski. Opazna so velika nihanja med posameznimi delovnimi tedni, saj je poraba EE nihala na ravni med 3% in 11% izpod lanske ravni v istih delovnih tednih.
Zakaj se bodo iz EU proračuna še naprej financirali vzhodnoevropski populisti?
Vprašanje seveda ni “doklej”, pač pa “zakaj”. Odgovor je v enem stavku: Ker je za Nemčijo trg višegrajske četverice, predvsem Poljske, zelo pomemben, pomembnejši od francoskega in zato bo Nemčija na Svetu EU še naprej gledala skozi prste Morawieckemu in Orbanu. Daljši odgovor pa je v spodnjem komentarju Sławomirja Sierakowskega.
Arguing in support of such conditionality, Dacian Cioloş, the leader of the centrist Renew Europe group, claims that, “This is not aimed against Hungary nor against Poland or any other member state.” Rather, the point is to “ensure that European money no longer finances governments which continuously turn their backs on our fundamental values on a daily basis.”
But it is no secret that in both Hungary and Poland, EU funds are systematically used to finance political or private corruption and fund handouts to political cronies. The most recent example is the takeover of Hungary’s last independent news website, read by millions of Hungarians. Moreover, the governments led by Fidesz in Hungary and Law and Justice (PiS) in Poland are among the least inclined to show solidarity when it comes to accepting refugees or supporting the European Green Deal. Poland, for example, is the only EU member state that has refused to adopt a “net-zero carbon” target for 2050.
Metodološka folklora in smešnice pri objavi podatkov o rasti BDP
Ta teden je ameriški Bureau of Economic Analysis (BEA) objavil podatek, da je ameriški BDP v drugem četrtletju (Q2) upadel na letni ravni za 32.9%. Ta podatek je seveda šokanten. Prevzela ga je večina medijev in praktično skoraj nihče v medijih tega podatka ni problematiziral.
Problem pa je seveda v podrobnostih: in sicer, prvič, dejansko je ameriški BDP v drugem četrtletju (glede na prvo!) upadel le za 9.5%, in drugič, ta upad BDP v drugem četrtletju je “anualiziran“, pri čemer ta preračun predvideva, da bi se vsako naslednje četrtletje BDP zmanjšal za dodatnih 9.5% glede na prejšnje četrtletje.* In tako pridemo do modrih stolpičev v spodnji sliki, ki kažejo ta šokantni upad BDP na letni ravni (vključno s Q1 2021) za skoraj 33%.
Allesandro Nivola – Shade & Honey
Gibonni – Libar
Ne se zgražat…
