Meni najljubša pesem Azre v srednji šoli (jasno, v nekem kontekstu, ki ga ne bi razlagal) iz, po mojem skromnem mnenju, najboljšega albuma Azre “Kad fazani lete”. Ta cover verzija se zelo približa originalu.
Category Archives: gospodarstvo
Kings Of Leon – Live
No, pa še Kings of Leon iz dvojice največjih rock bendov zadnjega desetletja (morda delam krivico Red Hot Chilli Peppers…, ajde, iz trojice največjih). Odličen koncert.
Na koliko EU sredstev lahko Slovenija računa v obdobju 2021-2027
Politiki se radi pohvalijo, kako dobro se je Slovenija letos izpogajala za EU sredstva. Pri tem pa ob različnih cifrah v razponu med 10 in 12 milijard evrov v obdobju 2021-2027 radi mešajo jabolka in hruške. Se pravi, govorijo, kot da so vsa sredstva za Slovenijo takorekoč podarjena oziroma nepovratna. V izogib “svobodi v interpretacijah” v nadaljevanju navajam uradne številke EU (ki pa imajo še vedno status delovnega gradiva s strani Evropske komisije in ki še niso niti okvirno potrjene s strani Evropskega parlamenta).
V prihodnji finančni perspektivi 2021-2027 je za Slovenijo alociranih za dobrih 11.3 milijard evrov v EU proračunu (po cenah iz leta 2018, v tekočih cenah bo več). Vendar je od tega, kot kaže spodnja slika, za 9.2 milijardi evrov povratnih sredstev (sredstev v rednem proračunu EU, ki jih je treba tudi sproti vplačevati v EU proračun ali posojil) in zgolj za 2.1 miljarde evrov nepovratnih sredstev.
Foo Fighters – Best Of You
Ob Kings of Leon najbrž najboljši rock bend zadnjega desetletja
Igra usode: če Kurt Cobain ne bi naredil samomora, bi Dave Grohl najbrž ostal še do danes napol anonimni bobnar pri Nirvani, tako pa mu je usoda dala možnost, da pokaže ves svoj bogat talent. On ga je izkoristil, Chris Novoselić z na videz boljšimi predispozicijami (kitarist) pa ne.
Kako naj bi nam strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje (2)
Bine Kordež
Ob nastopu mandata se je vlada, podobno kot vse vlade do sedaj, odločila tudi za zmanjšanje birokratizacije in s tem namenom oblikovala poseben strateški svet za debirokratizacijo. Svet pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča je od maja tako zbral obsežen nabor predlogov, s katerimi naj bi predvsem zmanjšali ali poenostavili določene administrativne postopke. Samo upamo lahko, da se bodo ti predlogi kar najhitreje udejanjili tudi v ustreznih popravkih zakonov in predpisov.
V okviru teh poenostavitev, pa strateški svet predlaga tudi nekaj popravkov davčne zakonodaje, glede katerih pa bo v prihodnosti verjetno precej več dilem. Na eni strani gre za spremembe, ki načeloma ne pomenijo ravno zmanjšanja birokracije. Druga dilema pa bo najbrž zaradi pričakovanega izpada davčnih prihodkov. Sicer ni dilem, da so najvišji prejemki v Sloveniji res nadpovprečno obdavčeni, a ta dober odstotek davčnih zavezancev vplača danes v javne blagajne kar okoli desetino tovrstnih prilivov. Glede na obseg zbranih davkov od te skupine bolje plačanih ljudi je nekoliko presenetljivo, da so se avtorji predlogov izognili konkretnim številkam. A te bodo seveda predmet podrobne obravnave, ko bodo predloge analizirali na finančnem ministrstvu.
Okrevanje se krepi hitreje od napovedi
Zadnji podatki, ki so na voljo, kažejo na hitrejše okrevanje od pričakovanega pred meseci. Avgusta je poraba električne energije (EE) v gospodarskih subjektih za lansko porabo v istem mesecu zaostajala še za 6.3%. Julija pa je obseg industrijsske prodaje za lanskim v istem mesecu zaostajal le še za 4.2%. Počasnejše okrevanje se nadaljuje v storitvenih panogah, ki so junija (zadnji dosegljiv podatek) za lanskim obsegom prodaje zaostajale še za krepkih 14.5%. Če je zaupati indeksu porabe EE, naj bi se julija in avgusta tudi prodaja storitev močneje okrepila.
Vir: SURS in SODO; lastni preračuni.
Kako naj bi nam strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje (1)
Bine Kordež
Pred dnevi je veliko zanimanja javnosti požela tiskovna konferenca davčnega strokovnjaka Ivana Simiča o predlaganih spremembah na področju birokracije, davkov in okolja. Maja je vlada ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, ki je v skladu z usmeritvami pripravil preko 70 predlogov sprememb, ki naj bi predvsem poenostavila nekatere dosedanje zapletene birokratske postopke na omenjenih področjih, pa tudi znižala določene obdavčitve.
Predsednik vlade je strateški svet ob ustanovitvi pospremil s komentarjem, da je današnjih “več kot 20 tisoč predpisov enostavno preveč”, kar naj bi se razumelo tudi kot naloga, da se zmanjša število zakonov, uredb in pravilnikov, ki nam danes okvirjajo način življenja. Da bi se zmanjšalo število predpisov in birokracija, je seveda cilj in usmeritev vsake stranke v volilnih načrtih in tudi vsake izvoljene vlade. Vendar se je do sedaj število predpisov v vsakem mandatu samo še povečalo. Enako velja tudi za prejšnja mandata aktualne vlade in tudi zadnje pol leta smo pričakovano dobili nekaj novih ali nadomeščenih zakonov in uredb, zmanjšanja števila pa ni bilo.
Koliko stane delujoča demokracija?
O nesrečnih koalicijah, ki si ne morejo privoščiti, da bi šle narazen.
Jasmina Držanič
Zna biti, da je bilo zaradi poletja, ko se je po nemarnem prezrl Mladinin uvodnik izpod tipkovnice Grege Repovža z naslovom Poslanci ne smejo biti talci. Tu je preprosto povedano, da je za delujočo demokracijo potrebno, da so poslanci avtonomni pri svojih odločitvah. Avtonomni so lahko, če imajo osnovne socialno ekonomske zadeve urejene. Torej, da jim ob razpravi in glasovanju ne odzvanja v mislih vprašanje: »Kam bom šel/šla pa jaz po tem v službo?«.
Repovž razloži, zakaj imamo takšno ureditev, ki omogoča, da se za svoj socialni položaj prestrašeni poslanci vključujejo v vsebinsko čudne koalicije in hkrati tudi predlaga zelo enostavno rešitev. Tako enostavno, da človek res zazija: »Potreben je le en dodatni člen zakona o poslancih, ki bi določil, da poslancem pripada nadomestilo dohodkov do konca mandata v primeru, če pride do predčasnih volitev,« piše Repovž.
Ker trenutno velja, da teče nadomestilo v višini 80% od zadnje plače v mandatu in to traja šest mesecev.
Globalizacija umira. Kam zdaj?
V Financah je intervju z odličnim Michaelom O’Sullivanom, nekdanjim profesorjem na univerzi Princeton in nekdanjim glavnim upravljavcem premoženja v UBS in Credit Suisse ter avtorjem knjige The Levelling. O’Sullivan pove, kar se je mnogim še leto ali dve nazaj, zdelo herezija in bogoskrunstvo, da je globalizacija šla predaleč, da je v ZDA v povezavi z neoliberalnimi politikami izpodjedla svoje korenine in da je pač z njo za nekaj časa v tej obliki konec. Smo v prehodnem obdobju v nekaj novega, ki pa bo bistveno bolj lokalizirano, na pomenu pa bodo dobile vrednote kvalitetnega življenja in kvalitetnih javnih storitev. “Smrt globalizacije” torej ne prinaša samo manj mednarodnih tokov blaga, storitev, kapitala in ljudi, pač pa tudi spremembo vrednot in načina življenja.
Torej odpremo šampanjce ali začnemo objokovati stare čase?
Globalizacija se bliža koncu, ste precej neposredno ugotovili že v knjigi »The Levelling«. Katere pojave, ki potrjujejo to tezo, bi omenili?
O tem že teče obsežna debata. Eden od problemov pojma »globalizacija« je njegova izmuzljivost oziroma neoprijemljivost. V knjigi sem poskusil izmeriti pojave, ki sestavljajo pojem globalizacije – pretok ljudi, pretok kapitala, pretok blaga in storitev ter podobno. Vsi ti pojavi so se upočasnjevali že pred pandemijo, ta pa jih je seveda dobesedno sesula. Poleg tega hitro bledi sodelovanje med državami, čeprav je to za svet, ki temelji na soodvisnosti, nujno. Ob izbruhu COVID-19 so nekateri odnosi med Kitajsko in Ameriko, Evropo in Ameriko ter druga žal skoraj zamrli … In vse to so po mojem mnenju gibanja, ki nas vodijo v novo svetovno ureditev.
Dejstva in paradoksi glede pokojnin in upokojencev
Bine Kordež
Ne mine dan, da ne bi v medijih vsaj enkrat zasledili kakega prispevka o demografskih gibanjih ter seveda predvsem o grožnjah, ki izhajajo iz tega. V Sloveniji se je delež oseb nad 65 let starosti v zadnjih 30 letih povečal iz 10 % na skoraj 20 % vse populacije, po projekcijah prebivalstva, pa naj bi ta delež so leta 2060 narastel celo na 30 %. To razumljivo odpira vprašanje, kakšni bodo stroški pokojnin in oskrbe starejših ljudi in kdo bo to lahko zagotavljal. Zato beremo prispevke od tega, kako bo potrebno delati “do smrti”, da se bodo morale pokojnine znižati ali da bi na primer morali dvigovati produktivnost (BDP) po šest, sedem odstotkov letno (kar seveda ni realno), sicer se nam bo pokojninski sistem sesul.
Seveda ni dilem, da bo določene politike potrebno prilagoditi, prehajati v pokoj nekaj kasneje, tudi nekaj več nameniti za financiranje starejših oseb, a razmere vseeno niso tako katastrofalne, kot se običajno prikazuje. V nadaljevanju bom zato predstavil nekaj ključnih podatkov in dejstev, ki vseeno kažejo boljšo in bolj vzdržno sliko. Sliko razmer, ki bodo obvladljive z nadaljevanjem dosedanjih sprememb na področju demografije in povečanimi stroški upokojevanja in skrbi za starejše osebe.
