Mojo mladost je nehote zaznamovala ta klinčeva komunistična revolucija in kasnejši komunistični režim. Odraščal sem v veliki, navzven zelo “črni” družini. Mojemu dedku in babici je namreč agrarna reforma pobrala večino zemlje. Ko sem bil majhen, sem poslušal, kako so v letih po vojni prihajali komunistični biriči in plenili svinje in krave ter pridelek in kako so morali skrivati živino in pridelek pred njimi. Kalvarija se je nadaljevala, ker sta se dva najstarejša sinova izmed dvanajstih otrok odločila, da gresta za duhovnika. Preostalih deset otrok naj bi zaradi tega še dodatno šikanirali v šoli. Pri nas doma se ob večerih nikoli ni govorilo na glas, ves čas se je pogledovalo k oknom in poslušalo ali se slišijo pritajeni koraki špicljev okrog hiše.
Kratek povzetek: Vseeno mi je za bele ali rdeče, z obojimi sem razčistil v osnovni šoli. Pomembni pa so mi odprtost duha (progresivnost namesto nazadnjaškosti), humanost (enake možnosti za vse, spodobno plačilo za vse in da družba poskrbi za najšibkejše) ter nacionalna suverenost (da lahko sami, suvereno odločamo o svojih razvojnih prioritetah).
Komunizem in socializem nista bila priljubljena pri nas doma. Spomnim se, ko sem v prvem razredu osnovne šole prišel domov, ves ponosno okrašen z rdečo rutico in modro kapico, me je najmlajši stric, ki je sicer odraščal ob Beatlih in bil nasploh največji upornik v družini, dokaj grdo pogledal in rekel, da me noče več videti v tem. In res se mi je ta oprava zagabila. Do šestega razreda osnovne šole, preden je mama zgradila lastno hišo, smo živeli pri dedku in lahko vam zagotovim, da pri nas doma nismo gledali niti enega partizanskega filma. Poznal sem vse filme o Winetouju ali Budu Spencerju in Terrencu Hillu, toda če mi je kdo omenil Bitko na Neretvi, Sutjesko, Valter brani Sarajevo itd., sem samo debelo gledal. In še do danes teh filmov nisem videl. Tudi ko je umrl Tito, sem prišel naslednji dan v šolo in se čudil, zakaj so nekatere sošolke prišle s črnim žalnim trakom. Morda na avstrijski televiziji, ki smo jo edino gledali, niso poročali o tem. Ali pa se nikomur ni zdelo vredno, da bi to omenil. Kaj pa vem.
