Nobelovec Joseph Stiglitz ima praktično identične poglede na to korona krizo in načine spodbujanja okrevanja. Preberite si predvsem dobro izpostavljene razloge za pesimizem glede okrevanja in zakaj bo zaradi povečanja neenakosti izjemno težko povrniti zasebno povpraševanje na predkrizno raven. V nadaljevanju pa tudi Stiglitz navaja dokaj podobne nasvete glede načinov spodbujanja “usmerjenega okrevanja” prek zelene energetske transformacije, digitalizacije in k boljšim delovnim mestom prihodnosti.

Although it seems like ancient history, it hasn’t been that long since economies around the world began to close down in response to the COVID-19 pandemic. Early in the crisis, most people anticipated a quick V-shaped recovery, on the assumption that the economy merely needed a short timeout. After two months of tender loving care and heaps of money, it would pick up where it left off.

It was an appealing idea. But now it is July, and a V-shaped recovery is probably a fantasy. The post-pandemic economy is likely to be anemic, not just in countries that have failed to manage the pandemic (namely, the United States), but even in those that have acquitted themselves well. The International Monetary Fund projects that by the end of 2021, the global economy will be barely larger than it was at the end of 2019, and that the US and European economies will still be about 4% smaller.

Nadaljujte z branjem→

Na voljo so uradni podatki SURS o dunamiki prodaje industrijskih izdelkov in storitev do konca aprila. Marca, ko je vlada s 16.3. za 6 tednov zaprla del gospodarstva, je prodaja industrijskih izdelkov glede na lanski marec upadla za 11.3%, prodaja storitev pa za 13.4%. Aprila sta bili prodaja tako industrijskih izdelkov kot storitev nižji za dobrih 30% glede na april lani.

Glede na to, da je poraba električne energije v gospodarskih subjektih dokaj dober indikator dinamike gospodarske aktivnosti, lahko naredimo projekcije gospodarske dinamike tudi za maj in junij. Glede na to, da je bila gospodarska poraba električne energije maja letos za skoraj 18% nižja kot maja lani, junija pa je nižja za dobrih 15%, lahko pričakujemo upad industrijske in storitvene prodaje v maju za okrog 22%, junija pa za okrog 17% (glede na isti mesec lani).

Vir podatkov: SODO, ELES in SURS; lastne projekcije (prekinjene črte).

Nadaljujte z branjem→

Metod di Batista

Vlada RS je začela zelo močne aktivnosti v smeri intenziviranja velikih infrastrukturnih investicij v Sloveniji. Zadnji čas! Več kot desetletna suša na tem področju je velika napaka preteklih vlad in razlog za zaostajanje Slovenije v razvoju!

Trenutno smo na začetku in na ravni deklaracij, ki so bile prisotne tudi v preteklih vladah, neuspešnih na tem področju. Vse prejšnje vlade so padle na operativni izvedbi projektov, s slabo organizacijo in kadrovanjem! Kaj pa je potrebno narediti drugače, da bodo zadeve stekle? Glede na moje bogate izkušnje (mimogrede moje reference na področjih priprave, izvedbe in vzdrževanja velikih infrastrukturnih projektov gredo v kar nekaj milijard EUR), si drznem podati nekaj misli in predlogov. Vse to navajam ob predpostavki, da oblastniki mislijo resno z intenziviranjem velikih infrastrukturnih projektov.

Nadaljujte z branjem→

Po dveh desetletjih eksperimentiranja z obnovljivimi viri energije vode in vetra, da bi zmanjšali škodljive izpuste toplogrednih plinov iz termoelektrarn na premog, se je pokazalo, da so ti alternativni viri koristni, vendar pa predstavljajo izjemno drago in iz vidika stabilnosti elektroenergetskih sistemov zelo nestabilno alternativo premogu. Po nekaj desetletjih demonizacije v zahodnih državah se je pokazalo, da jedrska energija lahko predstavlja najbolj izdatno, stabilno in cenovno ugodno energetsko alternativo pri razogljičenju proizvodnje električne energije.

Včeraj je Agencija za jedrsko energijo pri OECD (Nuclear Energy Agency, NEA) izdala poročilo Unlocking Reductions in the Construction Costs of Nuclear: A Practical Guide for Stakeholders, v katerem identificira dejavnike za znižanje stroškov gradnje jedrskih elektrarn tretje generacije. Ob večji učinkovitosti celotne proizvodne verige poročilo poudarja predvsem pomen vladnih regulatornih okvirjev za gradnjo in delovanje jedrskih elektrarn ter harmonizirane pogoje financiranja gradnje.

Vse to seveda v ospredje prinaša tudi projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), katerega priprave so se začele in katerega sta podprli obe zadnji vladi, tako Šarčeva kot Janševa. Dejansko je JEK 2 edina stabilna in cenovno ugodna energetska alternativa zaprtju TEŠ6 ter edina omogoča doseči cilje razogljičenja proizvodnje energije do leta 2050, kot jih je zastavila Evropska komisija.

Glejte tudi Cilj razogljičenja proizvodnje električne energije brez jedrske energije je iluzija

Nadaljujte z branjem→

• Covid and the nature of capitalism – Aghion, Maghin & Sapir

The COVID-19 pandemic has shed light on the structural dichotomy between the models of capitalism operating in Europe and the US; the former offers better protection for its citizens while the latter shows greater economic dynamism. This column argues that for all the harm COVID-19 has caused, the crisis has also provided an opening to rethink the versions of capitalism practised on both sides of the Atlantic. Some degree of convergence towards a better model is desirable, the authors suggest, and perhaps even possible.

• How to pay for the (pandemic) war – Bianchi, Faccini & Melosi

Fighting the consequences of the COVID-19 pandemic poses a difficult task for fiscal and monetary authorities alike. The current low interest rate environment limits the tools of central banks while the record high debt levels curtail the efficacy of fiscal interventions. This column proposes a coordinated policy strategy aiming at creating a controlled rise of inflation and an increase in fiscal space in response to the COVID-19 shock. The strategy consists of the fiscal authority introducing an emergency budget while the monetary authority tolerates an increase in inflation to accommodate this emergency budget.

• The political economy of COVID-motivated helicopter drops – Eran Yashiv

The use of helicopter money has been proposed to help combat the economic repercussions of the COVID-19 pandemic. The policy has been seen as blasphemy until now, and this column presents a political economy plan to break the taboo. The creation of emergency authority for central banks and the formation of a COVID policy committee could help establish the policy as a one-off, emergency money-financed plan, giving the central bank the authority to act quickly and then revert to the ‘no money-printing’ norm as the crisis subsides.

• The minds behind Germany’s shifting fiscal stance – Financial Times

For years, Germany held these truths to be self-evident: no big budget deficits, no common European debt issuance and no European fiscal union. In the last few weeks, those principles have been revised with an alacrity that has stunned Germany’s neighbours. A country that was long ultra-cautious on Europe and wedded to balanced budgets seems to have had a Damascene conversion.

• Bronze Lives Matter – Boris Dežulović

»Ti kipi so maliki ljudi iz davnih časov. Te malike so častili v prejšnjih stoletjih!« S prav temi besedami lahko vsak izmed teh demonstrantov pojasni rušenje spomenika iz časa, preden smo se zgodovinsko ozavestili in obsodili sužnjelastništvo kot izvor sodobnega rasizma, torej v osnovi s popolnoma enako logiko, s katero so udarniki iz Islamske države razbijali napačne »malike«. Koncept sužnjelastništva je namreč malo starejši od Leopolda II. in Georga Washingtona: kaj bi potem demonstranti gibanja Black Lives Matter rušili tam, kjer so si suženjstvo izmislili, a ni ne Kolumba ne Leopolda II.? Kaj bi na primer rušili v Egiptu?

Še ena odlična pesem Zale in Gašperja.

Poraba električne energije (EE) v gospodarskih subjektih je dokaj dober indikator dinamike gospodarske aktivnosti. Kot lahko vidite v spodnji sliki, dinamiki porabe EE tesno sledita dinamika prodaje industrijskih izdelkov in dinamika prodaje storitev. S to razliko, da je upad industrijske in storitvene dejavnosti še nekoliko večji od upada gospodarske porabe EE. Denimo v aprilu je bila gospodarska poraba EE za 24.5% nižja kot v aprilu 2019, industrijska in storitvena prodana realizacija pa za več kot 30%. Glede na to, da je bila gospodarska poraba EE maja letos za skoraj 18% nižja kot maja lani, junija pa je nižja za okrog 15%, lahko pričakujemo upad industrijske in storitvene dinamike v maju za okrog 22%, junija pa za okrog 17% (glede na isti mesec lani).

(Razlika med obema številkama gre v glavnem na račun tega, da poraba EE izkazuje obseg fizične proizvodnje v posameznem mesecu, medtem ko se podatka za obseg industrije in storitev nanašata na prodan obseg industrijskih proizvodov in storitev. Razlika gre v zaloge oziroma kasnejšo realizacijo)

Vir podatkov: SODO in SURS; lastne projekcije (prekinjene črte).

Nadaljujte z branjem→

Leto dni kasneje. Ponavljam do pike enako:

Ni jadranja brez TBF. Sploh pa ne tam okrog Visa.

In njihovih tekstov, ki ubijajo zaviti v blagi melodiji poznopopoldanskega maestrala in post-tretjega drinka. Dišijo na neke druge čase.

I ove stare melodije bude memorije
Čiste nostalgije, i ne znan šta mi je
Stari s bafama, stara s ogromnon trajnon
Sestra i ja cili umazan slajon
I sve je daleko i tajno
Al ditetu sve je sjajno
Znan i onda nije sve bilo bajno
Al pari mi se puno lipše
I ove kapi kiše ka da šapću “nikad više”

Jer sve prolazi, ostaje samo u nama
U srcima, u umu i fotoalbumu
Priča svaka slika, da ne zaboravin nikad
Nasmijana lica nekih starih prika
Nekih nema više, ostale su sjene
Mora bit da je s njima nesta i dio mene
Al vrate ga kiše i vitar s juga
Neka stara pisma, nostalgija i tuga

Nadaljujte z branjem→

Kratka predstavitev ključnih poudarkov glede nujnosti kratkoročnega in srednjeročnega spodbujanja agregatnega povpraševanja: