Korona kriza in veliki Anglo saksonski zdravstveni eksperiment

Drago Babič

V ZDA in Združenem Kraljestvu (ZK) so do pred kratkim zagovarjali bolj ležeren pristop do epidemije koronavirusa SARS Cov-2 (KV) s tezo, da bi bilo najbolje čimprej doseči imunost celotne populacije na način, da se okuži večina prebivalstva in po naravni poti preboli bolezen. Pri tem bi kvečjemu zaščitili bolj ranljivi del populacije. Vendar so si v zadnjem času premislili in sedaj uporabljajo podobne pristope, kot večina držav, to je izolacija in eliminacija virusa, vendar z zamikom, kar bo imelo tragične posledice.

Kakšne pa so sploh možnosti za boj proti epidemiji, dokler ne dobimo cepiva ali kakega drugega učinkovitega zdravila?

V nadaljevanju podajam izvlečke in povzetek članka z naslovom »The Great Anglo-Saxon Health Experiment« avtorja Marka E. Thomasa, objavljenega na portalu 99-percent.org. ki opisuje različne možnosti in izračune za ZDA.

Načeloma so možne štiri strategije (in njihove kombinacije), kot so podane v naslednjem diagramu:

  1. laisezz-faire, to je narediti nič
  2. izolirati ranljive
  3. upočasniti širjenje virusa
  4. izolacija in eliminacija virusa (karantena)

AS_Covid-1

Nadaljujte z branjem

Na kakšen radius gibanja vas je zaradi virusa obsodila vlada

Bine Kordež

V Sloveniji vemo, da imamo danes 212 občin, potem ko smo pred desetletji razdelili nekdanjih 60 občin na manjše enote (edino v Ljubljani smo iz 5 občin sestavili eno Mestno občino Ljubljana). Občine so si po velikosti in prebivalstvu zelo raznolike, a ni namen tega prispevka, da bi razglabljal o razlogih za takšno delitev, niti o upravičenosti oblikovanja posamezne občine.

Zanimalo me je nekaj drugega, in sicer velikost občin v povezavi z aktualnimi razmerami, ko je bil s strani vlade sprejet odlok o omejitvi gibanja znotraj občine (razen za nujne in službene zadeve). Upravičeno se namreč postavlja vprašanje ali je prav (in za zajezitev epidemije potrebno), da gre prebivalec Trzina lahko samo 3 km od doma, Ljubljančan pa se lahko giblje vse od Toškega čela do Janč med skoraj 300 tisoč drugimi prebivalci Ljubljane. Ukrep je bil seveda sprejet s ciljem, da se čim bolj omeji srečevanje ljudi in nevarnost prenosa virusov, kar je nedvomno potrebno (vsaj po mnenju večine strokovnjakov). Namen je bil tudi preprečiti zbiranje ljudi v turističnih središčih. Na drugi strani pa je vlada najbrž ocenila, da bi bilo zapiranje ljudi med štiri stene prav tako nevarno (z drugačnimi posledicami) in zato vseeno omogoča izhod v naravo ob ustrezni oddaljenosti od drugih oseb.

Nadaljujte z branjem

Palestinski nasvet za obnašanje v državi s pandemijo, kjer se proti virusu borijo z orožjem in pendreki

Ervin Hladnik Milharčič je pač genialen pisec z genialnimi idejami. Tokrat se je za nasvet, kako se obnašati v državi s pandemijo, kjer se proti virusu borijo z orožjem in pendreki, odpravil k prijatelju Hishamu v Palestino. In brez posebne domišljije svojo realnost preslikate v Hishamov svet. Palestincev še nikoli nismo tako dobro razumeli.

Hotel sem slišati, kakšna so pravila preživetja, ko so vsi ukrepi sprejeti zaradi tebe in čakaš, da se boš znašel na seznamu za taborišče za prevzgojo.

»Najprej moraš vedeti, da kletka ni samo ena. Si v kletki, ki je v kletki, ki je v kletki,« je Hišam opisoval normalnost življenja v izolaciji. »Potrebuješ mir doma in varnost, ko greš iz hiše.«

Najprej mir doma.

»Postati moraš neviden. Mir v hiši je tvoja odgovornost. Navaditi se moraš kimati. Strinjaj se z vsem, kar tvoji rečejo. Nauči se govoriti, da je to dobra ideja, zanimiv pogled na stvari, nekaj, kar bi bilo res pametno postoriti. Nikoli ne oporekaj.«

Rekel sem mu, da se mi zdi trapasto tako ravnati z ljudmi, s katerimi se razumem.

»Vidiš, da ne razumeš. Vsi okoli tebe so v stresu. Napeti ljudje pa samo čakajo na priložnost, da eksplodirajo. Prve dni ne, tretji teden izolacije pa zagotovo. Delovati moraš kot amortizer. To je težko in izčrpavajoče, počutil se boš kot bebec in tudi ti bi rad eksplodiral. Pa ne boš, ker hočeš imeti mir. Mir v hiši je pogoj za preživetje zunaj nje. Navadi se ubogati.« Nenavadni nazori za člana družine, kjer so bili vsi v uporniškem gibanju, očeta Abu Mahšurja pa so ustrelili na strehi lastne hiše.

Nadaljujte z branjem

Prvi vladni paket ukrepov lahko recesijo zmanjša za dve tretjini

Pred dobrimi tremi tedni sem objavil oceno, da se zaradi boja proti širjenju koronavirusa utegne slovenski BDP letos zmanjšati med dobrimi 6% (če bo kriza blažja) in 14% ali več (če bo kriza daljša). Kasneje so se tej oceni približale tudi ocene Umarja, Banke Slovenije in Veljka Boleta.

Seveda pa te ocene veljajo v primeru, če vlada ne naredi nič, da bi ublažila negativne učinke te bitke proti virusu. Slovenska vlada je v četrtek sprejela (prvi) paket ukrepov, v katerem so (ob nekaj pozitivnih in kopici politično všečnih, vendar kratkoročno povsem neučinkovitih  ukrepih, kot so solidarnostni dodatek upokojencem, študentom in družinam s tremi otroki) tri res ključni ukrepi za ublažitev krize: (1) vladno nadomestilo (80%) bruto plač zaposlenim na čakanju, (2) temeljni dohodek za samozaposlene in kmete (v višini 700 evrov) in oprostitev plačila prispevkov, in (3) oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim za podjetje, ki delujejo.

Vlada sicer govori, da je ta paket ukrepov “težak” 3 milijarde evrov, vendar so po moji oceni, tudi Kordeževa ocena je podobna, ti ukrepi skupaj “težki” le okrog 1.6 milijarde evrov (če bodo v veljavi do konca maja). Od tega dobra milijarda evrov odpade na 2.5-mesečno financiranje nadomestil za čakanje, okrog 340 mio evrov odpade na 2-mesečno financiranje prispevkov za ZPIZ, okrog 120 mio evrov odpade na 2-mesečni temeljni dohodek in odpis prispevkov samozaposlenim, slabih 100 mio evrov pa na politično všečne solidarnostne dodatke.

Korona kriza-zakon-1

Nadaljujte z branjem

Kriza kot nobena doslej

Mnogi še vedno ne razumejo, kako resna je ta kriza. Dejstvo je, da pandemije ni mogoče zaustaviti brez da bi zaprli vse za določen čas, če se želimo izogniti milijonom mrtvih. Tudi tisti, ki so se dolgo upirali (ZDA, V. Britanija in zdaj še Singapur) sprejemajo najbolj drastične ukrepe karanten. Nihče ni otok. Ta pandemija ni kot vojna, kjer se lahko nekatere države izolirajo in živijo mirno naprej. Hipotetično, in zgolj hipotetično, bi se mu lahko izognili, če bi hermetično zaprli meje za nekaj mesecev. Toda to pomeni konec trgovine s tujino, konec uvoza in konec posla za izvozni del gospodarstva. Kar pomeni, da smo – kar se gospodarstva tiče – v istem scenariju, kot če uvedemo karantene

Paul Krugman je situacijo slikovito označil “kot da bi države svoje gospodarstvo dale v umetno komo“. Problem je še večji, ker bo tudi nadaljevanje lahko podobno, saj ni jasno, kako uspešno bo gospodarstvo okrevalo po komi.

When Kristalina Georgieva, a Bulgarian economist who is the managing director of the International Monetary Fund, spoke at a conference organized by the World Health Organization on Friday, she didn’t mince her words about the economic effects of the coronavirus. “This is a crisis like no other,” she said. “Never in the history of the I.M.F. have we witnessed the world economy coming to a standstill.” If anything, Georgieva was understating things. The I.M.F. was founded in 1945. But even in the decades before its establishment, which featured the Great Depression, nothing matches the size and suddenness of the shock that COVID-19 has dealt to the global economic system. Upwards of three billion people around the earth are living under stay-at-home orders and other restrictions on movement, and great swaths of industry and commerce have shut down. Already, more than ninety countries have applied to the I.M.F., which serves as a lending bank for troubled countries, for emergency assistance. And it looks like the worst of the pandemic is yet to come.

Nadaljujte z branjem

Using Government (Corona-)Aid Packages to Establish Employee Ownership

Tej Gonza

It has become a common cultural reference that the Chinese character for ‘crisis’ combines the characters for ‘danger’ and ‘opportunity’. While the dangers of the ongoing crisis are increasingly clear, the opportunities have not been sufficiently explored yet.

Governments and central banks around the world are preparing huge fiscal and monetary packages to address the current liquidity crisis. These massive interventions should raise a policy question: how should we organize the post-corona economy so that it works for all of us, not only the 1%?

It is the responsibility of the governments to use what is in effect a tax-payers money to promote inclusive economic models. The interventions after the Great Recessions were at least an opportunity missed, bur more probably an opportunity abused.

This time, it can be different. Nationalization options are on the “European table”. And this is not all that bad. The current crisis emphasized, again, the importance of a strong public sector when it comes to strategic infrastructure and public goods and services. However, very few would agree that state ownership is similarly desirable for more conventional enterprises; for the small and medium-sized enterprises (SME), and for the corporations.

Nadaljujte z branjem

Korona vikend branje

%d bloggers like this: