Ali visoka precepljenost res ne znižuje pojavnosti Covid?

Pred dvema dnevoma sem objavil kratek komentar s sliko za EU države, kjer sem predstavil bivariatno korelacijo med odstotkom precepljenosti (z dvema odmerkoma) in 7-dnevnim povprečjem števila novih primerov (oboje na dan 22. ali 23. oktober 2021). Iz slike je sledilo, da povečanje precepljenosti za 1% v povprečju EU držav pomeni nižjo 7-dnevno pojavnost Covid za 2%. No, nekaj komentatorjev mi je pod mojim komentarjem očitalo, da ne upoštevam nekaterih držav oziroma, da ena izmed pravkar objavljenih študij v European Journal of Epidemiology (Subramanian & Kumar, 2021) kaže, da ni nobene povezave med stopnjo polne precepljenosti in številom primerov v 68 državah in 2,947 pokrajinah v ZDA. Natančneje, študija ugotavlja:

At the country-level, there appears to be no discernable relationship between percentage of population fully vaccinated and new COVID-19 cases in the last 7 days (Fig. 1). In fact, the trend line suggests a marginally positive association such that countries with higher percentage of population fully vaccinated have higher COVID-19 cases per 1 million people.

Glede na to, da prvi avtor (S.V. Subramanian) prihaja iz Harvarda (Harvard Center for Population and Development Studies ter Department of Social and Behavioral Sciences, Harvard T.H. Chan School of Public Health) sem si študijo prebral in seveda hitro ugotovil, da ne gre za pravo študijo, pač pa (tako kot v mojem primeru) za en bivariatni graf med precepljenostjo in številom primerov v zadnjih 7 dneh (le da se za razliko od mojega nanaša na 68 držav in ne samo na EU države, pri čemer pa moj graf vključuje še regresijsko enačbo) ter še dva grafa, ki zgolj ponazarjata število primerov Covid glede na decile precepljenosti v pokrajinah ZDA. V glavnem, ne gre za resno študijo in me čudi, da kaj takšnega sploh objavijo v neki akademski reviji. Ne predstavljam si, da bi kaj takšnega objavili v resni akademski reviji s področja ekonomije. No, zato sem si včeraj vzel dobre 4 ure časa, uporabil isto bazo podatkov po državah ter naredil malce bolj resno analizo med precepljenostjo in številom primerov Covid (ter za dodatek še tudi za število smrti). Spodaj je kratek povzetek rezultatov in kot boste videli, je bil moj komentar glede EU povsem na mestu – tudi ko upoštevamo še druge vplive.

Nadaljujte z branjem

Visoka precepljenost znižuje pojavnost Covid

Kljub temu, da cepljenje proti Covid ne varuje absolutno pred možnostjo okužbe s Covid (po nekaterih študijah naj bi cepljenje z denimo Pfizerjevim cepivom zniževalo možnost okužbe za 40 do 50% v obdobju do 5 mesecev po drugem odmerku), pač pa predvsem v veliki meri varuje pred težjim potekom bolezni, po podatki kažejo, da se države z višjo stopnjo precepljenosti soočajo z manjšo pojavnostjo okužb s Covid. Prva spodnja slika denimo kaže, da Irska, Malta in Portugalska, ki imajo več kot 90% precepljenost, doživljajo blažje izbruhe epidemije to jesen. Na drugi strani pa države z nizko stopnjo precepljenosti (denimo Bolgarija, Latvija, Slovenija) doživljajo to jesen ponovno masovne izbruhe Covid epidemije.

Slika 1: Pojavnost Covid v nekaterih državah, september – oktober 2021 (7 dnevno povprečje/mio preb)

Covid cases 2021-10-25

Vir: OWiD

Korelacija med stopnjo polne cepljenosti in 7-dnevno pojavnostjo Covid primerov (slika spodaj), kaže izrazito negativno srednje močno povezavo med njima. Čeprav gre za zelo poenostavljen bivariatni prikaz korelacije med njima, ki ne upošteva drugih vplivov, pa ta kaže, da lahko polna precepljenost pojasni približno eno tretjino variacije med državami glede 7-dnevne pojavnosti Covid ob koncu prejšnjega tedna (dne 22-23 oktober 2021). Slika je v logaritemski obliki, vključena najbolj preprosta tegresijska formula med obema spremenljivkama pa kaže, da povečanje precepljenosti za 1% v povprečju EU držav pomeni nižjo stopnjo pojavnosti Covid za 2%.

Slika 2: Korelacija med polno cepljenostjo in pojavnostjo Covid v EU državah (22-23 oktober 2021)

Vaccination and cases_10-2021

Vir podatkov: OWiD in ECDC; lastna slika

Če to povprečno povezavo med obema apliciramo na Slovenijo, bi lahko sklepali, da bi se ob nespremenjenih ostalih pogojih v primeru enake precepljenosti kot v povprečju EU (74.3% namesto 59.6% pri populaciji 18+) danes Slovenija soočala z za 30% manjšo pojavnostjo Covid primerov. To pa bi seveda pomenilo tudi ustrezno nižje število hospitaliziranih in v intenzivni negi ter seveda umrlih s Covid.

Na žalost pa nobene številke ali primerjave med državami ne morejo prepričati k cepljenju tistih, ki so ideološko proti cepljenju oziroma ki ne verjamejo v resnost nevarnosti Covid nasploh.

Se bo rast cen energentov prelila v inflacijo in nato stagflacijo?

Spoda j je dobra hitra analiza treh ekonomistov IMF (Pescatori, Stuermer & Valckx) na temo sedanje visoke rasti cen energentov in potencialnega vpliva na inflacijo ter morebiti – po vzoru 1970-ih let – še na stagnacijo. Če na kratko povzamem, ekonomisti na IMF predvidevajo, da se bodo cene energentov umirile v začetku naslednjega leta, ko se bo umirilo povpraševanje in zastoji v globalnih ponudbenih verigah.

Zaenkrat se ne kaže nevarnost prelitja v trajnejšo inflacijo (kljub podobni hitri rasti cen energentov, kot v sredini 1970-ih). Ni pa seveda mogoče izključiti, da bi se – v primeru močnejšega pomanjkanja delovne sile – višja rast cen prelila v višje plače in nato v plačno-inflacijsko spiralo. Takrat bi morale intervenirati centralne banke in z dvigom obrestnih mer ohladiti gospodarstvo, kar bi seveda rezultiralo v recesiji.

An unprecedented combination of factors is roiling world energy markets, rekindling the memories of the 1970s energy crisis and complicating an already uncertain outlook for inflation and the global economy.

Energy futures indicate that prices are likely to moderate in the coming months.

Spot prices for natural gas have more than quadrupled to record levels in Europe and Asia, and the persistence and global dimension of these price spikes are unprecedented. Typically, such moves are seasonal and localized. Asian prices, for example, saw a similar jump last year but those didn’t spill over with an associated similar rise in Europe.

Nadaljujte z branjem

So prebivalci zrelih demokracij tepci, ker se množično cepijo proti Covid? Ne, le bolj zreli so

Trendni porast okužb že drugi teden zapored ponovno razgalja dejstvo, da se velik del slovenskega prebivalstva noče niti cepiti proti Covid, niti noče omejitvenih ukrepov (PCT pogoja), še mask ne želi nositi. Ker je to poseg v njihove državljanske pravice. Višek sprevrženosti pa je, da se nekateri anticepilci in borci za svoje lastne državljanske pravice izseljujejo iz države, kjer je predvsem zaradi njih precepljenost nizka, uvedba zaščitnih in omejitvenih ukrepov pa zaradi tega toliko bolj nujna, ter pošiljajo selfije z letala, kjer edini sedijo brez mask in iz “nove domovine”, kjer oznanjajo svojim sledilcem, kako je super živeti v državi, kjer ni nobenih omejitvenih ukrepov. Jasno, bedaki, ker ste se preselili v državo, kjer so se ljudje prostovoljno več kot 80-odstotno precepili. Drugi so se prostovoljno cepili, da lahko naši anticepilci tam “dihajo svobodni zrak”. To je res višek sprevrženosti. Skrajno perverzna oblika free-riderstva.

Glavni argument anticepilcev (če zanemarimo njihov anti-attitude do vsega, razen do njihovih osebnih pravic) je, da se ne želijo cepiti proti ekperimentalnemu cepivu in da ne želijo vnašati v svoje telo nepreizkušenih in potencialno škodljivih snovi, ker bi radi živeli tudi še čez 10 let.

Kot lahko vidite v spodnji sliki, so se – ne glede na te zadržke glede novega in “nepreizkušenega” cepiva – prebivalci zrelih demokracij (zahodnih držav EU) množično cepili, medtem ko se velik del prebivalcev držav z mlado demokracijo (nove članice EU) ne želi cepiti. So torej prebivalci zrelih demokracij tepci, ker se množično cepijo proti Covid? Ne, pač pa niso bolj zrele samo njihove demokracije, ampak so tudi prebivalci osebnostno bolj zreli. Odgovorni.

Nadaljujte z branjem

Shutdown

Michael Roberts Blog

Adam Tooze has a new book out, Shutdown.  Tooze is the liberal left’s current favourite historian.  His previous book, The Wages of Destruction,  won the Wolfson Prize for History and the Longman-History Today Book of the Year Prize. He has taught at Cambridge and Yale and is now Kathryn and Shelby Cullom Davis Professor of History at Columbia University.  He is a prolific writer of articles in the elite press; a mine of information and data on his Twitter account and his Chartbook site.  And of course, he is on SubStack.

I reviewed his last best-selling book, Crashed.  After singing the praises of Tooze’s account of the global financial crash and the ensuing Great Recession, I made the point that “Crashed provides us with the most granular and fascinating account of the crash and its aftermath.  It powerfully shows what happened and how, but in my view does not adequately show why it happened.  But…

View original post 1,682 more words

Inflacija – ne zganjajte panike

Zapis iz jutrišnjega Bloomberga:

Wall Street is wrong. The panicky talking heads are wrong. The former government officials are wrong. This seems to be the message coming from the Fed, according to minutes of a recent meeting. Instead, policymakers and the public should be listening to the central bank’s army of 400 Ph.D. economists and their clear message about inflation: it will be back under 2% next year.

Sicer bomo videli, kdo bo glede inflacije imel prav (panični finančni trgi, jastrebi med centralnimi bančniki ali pa armada ekonomistov na Fedu), dosedanje izkušnje pa kažejo, da Fedovi ekonomisti bolj natančno napovedujejo inflacijo kot Wall Street inštitucije ali člani boarda Fed.

Nadaljujte z branjem

Vlada na napačni strani razuma

Zdrava oziroma razumna fiskalna politika je takšna, ki je proticiklična. V času recesije ali nizke rasti je ekspanzivna, da spodbuja rast, v času visoke rasti pa je restriktivna, da ne spodbuja pregrevanja in da ustvarja fiskalne presežke za slabe čase. Na žalost, izkušnje kažejo na pravilo, da so Janševe vlade vedno na napačni strani zdrave fiskalne politike.

V obdobju 2005-2008, ko smo dosegali zgodovinsko najvišje stopnje rasti in ko so bili na vrhuncu avtocestni investicijski program ter zasebne investicije in poraba, je Janševa vlada vodila preveč ekspanzivno fiskalno politiko in s tem še dodatno podpihovala pregrevanje gospodarstva. Ob previsokih javnih izdatkih in ob znižanih davkih (dohodnina in na dobiček podjetij) pa ni poskrbela za to, da bi ustvarjala presežek v proračunu kot rezervo za slabe čase. Proračun je uravnotežila šele ob izteku mandata ob 7-odstotni gospodarski rasti v 2007 in 3.5-odstotni rasti v 2008, morala pa bi ustvariti presežek vsaj v višini 3 do 4% BDP.

Nadaljujte z branjem

Prva energetska kriza zelene dobe

Sedanje visoke cene energije in posledična panika so seveda posledica številnih dejavnikov – od hitre rasti povpraševanja po energentih po post-covidnem odprtju gospodarstev, nizkih zalog energentov zaradi uspavanosti energetskih podjetij z nizkim povpraševanjem v preteklem covidnem letu, zgrešene deregulacije trga in stave na tržne mehanizme, mnogo prenizkih investicij v nizkoogljične vire energije, do zgrešene energetske politike mnogih držav, ki so preveč stavile na nizko izdatne in nestabilne obnovljive vire sonca in vetra ter prehitro zaprle stabilne vire, kot je jedrska. Dejansko je sedanja energetska kriza dober pokazatelj tega, kaj nas čaka v zeleni dobi. Če se je bomo seveda lotevali na tak način, kot se je sedaj – ad hoc, brez treznega premisleka, s sledenjem zgolj eni strategiji (nemški), ki se je na žalost izkazala kot zgrešena. Ta kriza je pokazala, da je večina nacionalnih energetsko podnebnih načrtov (NEPNov), ki so jih pripravile EU države po nareku Bruslja, za v smeti. Niso pripravljeni niti na zaresno tranzicijo v zeleno dobo, niti na šoke v zeleni dobi – ne na povpraševalne in ne na ponudbene.

Ključna zmota NEPNov je, da bomo do leta 2050 lepo zlagoma prišli na ničelne emisije CO2 v proizvodnji energije, da se bomo vozili z električnimi avti ali avti na vodik, vse naše za večkratnik povečane potrebe po energiji v bolj toplem in sušnem podnebju pa bomo proizvedli s soncem, vetrom in vodo, energijo iz poletnega sonca prihranili za zimo, nekaj v baterijah, nekaj v vodiku (kjer v procesu sicer ponikne polovica energije),…, in da ne bo nobenih simetričnih (mednarodnih) šokov, kot ga doživljamo danes ter da bomo vse manjke energije v vsakem trenutku lahko po ugodni ceni uvozili iz sosednjih držav.

Pravljica. Pravljica za starce.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: