Primer Bezos: Ko tudi “najpametnejši” in najbogatejši zemljani niso varni pred globalnim terorizmom

The Guardian je objavil zanimivo zgodbo, kako je saudski kronski princ Mohammed bin Salman (MBS) v prijateljski izmenjavi prek aplikacije WhatsApp enemu izmed najbogatejših zemljanov Jeffu Bezosu, ustanovitelju in lastniku Amazona, ki se ima tudi za “zelo pametnega”, poslal okužen video. Slednji pa je nato v nekaj urah pretočil vse informacije iz Bezosovega telefona. Devet mesecev zatem pa je izbruhnil škandal, ko je ameriški tabloid National Enquirer objavil intimne informacije o Bezosovem izvenzakonskem življenju. Bezosa je škandal stal zakona in polovice premoženja.

Špekulacije gredo v smer, da je MBS hekal Bezosa zaradi lastništva časopisa The Washington Post, v katerem je kritične tekste o kraljevi saudski družini objavljal novinar Jamal Khashoggi. Khashoggija so kasneje v savdski ambasadi v Istanbulu brutalno umorili savdski obveščevalci. Zgodba je izjemno poučna iz vidika kibernetske varnosti in mednarodnega terorizma ter seveda relacij med prijateljskima državama, ki na ozemlju partnerske države hekata državljane partnerske države.

Nadaljujte z branjem

‘Follow the money’ v klimatološki znanosti

DAMIJAN blog

Tole spodaj je dober primer prevar oziroma neetičnih ravnanj v znanosti. Eden najbolj razvpitih zanikovalcev vpliva človeške dejavnosti na klimatske spremembe Willie Soon je objavil najmanj 11 znanstvenih člankov na to temo, pri katerih je “pozabil” razkriti, da je zanje dobil plačilo iz industrije. Te iste znanstvene članke je namreč pri naročnikih deklariral kot “deliverables” (torej kot output) naročenega projekta. Na podoben način je kot “deliverable” deklariral tudi pričanje pred Kongresom in na samem pričanju seveda “pozabil” omeniti konflikt interesov.

Niso problem naročila za industrijo, vlado ali nevladne organizacije, saj se večina znanosti financira na tak način. Problem je, če ta konflikt interesov ni bil javno izpostavljen.

View original post 190 more words

Koliko h globalnemu segrevanju prispevajo človeško povzročene emisije in koliko narava?

Svet se je glede na (predindustrijsko) leto 1880 segrel za dobrih 0.9 stopinj Celzija. Glede tega, koliko so k temu globalnemu segrevanju prispevale človeško povzročene emisije in koliko narava, v znanosti ne boste našli konsenza. Pa četudi uporabljajo povsem identične fizikalne modele, se strokovnjaki in “strokovnjaki” ne strinjajo glede predpostavk (pa sem mislil, da so samo med nami ekonomisti svetlobna leta v pogledih zaradi ideoloških razlik!). Medtem ko večina znanstvenikov potrjuje korelacijo med človeško povzročenimi emisijami (predvsem zaradi kurjenja fosilnih goriv), pa zelo glasna skupina think-tankov (ki jih sponzorirajo predvsem velike naftne družbe in ameriški bratje Koch) vzročnost te korelacije osporava. Slednja trdi, da je vzročnost obrnjena in emisije CO2 z zamikom (okrog 800 let) sledijo fluktuacijam temperature. Slednje pa naj bi povzročala izključno nihanja v solarni iradiaciji.

Solarna iradiacija, če seveda verjamemo objavljenim podatkom, ne kaže, da bi v zadnjih desetletjih pozitivno prispevala h globalnemu segrevanju, saj se obe gibljeta v diametralno različnih smereh.

Slika 1: Fluktuacije globalne temperature in solarne iradiacije

Print

Vir: NASA, Global climate change

Nadaljujte z branjem

Diskusija o vzrokih populizma in kako se z njim spoprijeti

Včeraj sem eno izmed predavanj na MBA programu posvetil temi ekonomskega nacionalizma in političnega populizma. Predavanje je med drugim temeljilo tudi na odličnih prispevkih v okviru diskusije o vzrokih populizma in kako se z njim spoprijeti, ki je v zadnjih treh mesecih potekala na VoxEU portalu.

Moderator’s introduction to the Vox debate on populism – Sergei Guriev

The rise of populism is one of the most important political, social, and economic phenomena in recent years. This column introduces a new Vox debate which focuses on four broad questions:  What is populism and how can we quantify its rise?

The rise of populism – Guido Tabellini

Despite an increase in economic inequality and a decline in social mobility, today those who are ‘left behind’ seem to care more about immigration and civil rights than they do about redistribution, and sometimes support policies that run counter

Many forms of populism – Dani Rodrik

There are essentially two schools of thought on the roots of populism, one that focuses on culture and another that focuses on economics. This column, part of a VoxEU debate, examines the drivers from each of these perspectives.

The two faces of populism – Barry Eichengreen

Explanations for variants of populism are typically framed as a contest between culture and economics.

Nadaljujte z branjem

Spolna diskriminacija v ekonomiji: Upor ponižanih

Pred leti sem že pisal, da je ekonomija še posebej seksistična veja, saj je za razliko od ostalih ved zastopanost žensk manjša. Tudi v tehničnih vedah sta delež tako doktorskih študentov ženskega spola kot njihova akademska zaposlitev večja kot v ekonomiji. Še vedno je odprto vprašanje, zakaj je ekonomija tako seksistična. Zanimivo pa je, da to ne velja za Slovenijo, na naši (ljubljanski) ekonomski fakulteti, je zastopanost žensk med akademsko zaposlenimi večja kot moških. Najbrž je to pozitivna ostalina socializma. Ali pa so ženske toliko boljše od moških.

Se pa v zadnjih letih razrašča odpor žensk proti tej diskriminaciji. Na letošnjem januarskem srečanju ameriške zveze ekonomistov (ASSA) je bilo nekaj sej namenjeno diskusiji tega vprašanja. Pravkar je na twitterju zanimiva akcija, ki kaže, kako se ta seksizem odraža že na intervjuju za službo. Spodaj so trije primeri.

Nadaljujte z branjem

Nemško ponesrečeno zapiranje jedrskih elektrarn in posledično povečanje izpustov CO2

Nemška vlada je po nesreči jedrskega reaktorja v japonski Fukushimi v afektu sklenila, da postopno v 10 letih (do 2022) zapre vse jedrske elektrarne. Kljub temu, da je Nemčija med vsemi EU državami najbolj napredna glede deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, jo je odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn odmaknila od podnebnih ciljev glede razogljičenja. Energijo iz zaprtih jedrskih elektrarn je namreč zamenjala energija iz kurjenja “umazanih” ogljičnih virov premoga in plina.

Tovrstnih strateških odločitev z zelo dolgoročnimi posledicami se pač ne sprejema v afektu. Problem je, ker bi za nadomestitev izpada jedrske energije morali inštalirati še za 5-kratnik obstoječih kapacitet (fotovoltaike, vetrnih elektrarn). To pa bi hkrati zahtevalo ogromna finančna sredstva, najrej v nove kapacitete, nato v omrežje in hkrati še v shranjevalnike energije (baterije). Ta račun je bržkone mnogo previsok.

According to a study from the U.S. non-profit National Bureau of Economic Research, Germany is paying dearly for this nuclear phase-out–with human lives.

The study looked at electricity generation data between 2011 and 2017 to assess the costs and benefits of the nuclear phase-out, which was triggered by the Fukushima disaster in 2011 and which to this day enjoys the support of all parliamentary powers in Europe’s largest economy. It just so happens that some costs may be higher than anticipated.

The shutting down of nuclear plants naturally requires the replacement of this capacity with something else. Despite its reputation as a leader in solar and wind, Germany has had to resort to more natural gas-powered generation and, quite importantly, more coal generation. As of mid-2019, coal accounted for almost 30 percent of Germany’s energy mix, with nuclear at 13.1 percent and gas at 9.3 percent.

The authors of the NBER study have calculated that “the social cost of the phase-out to German producers and consumers is $12 billion per year (2017 USD). The vast majority of these costs fall on consumers.” 

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: