ESOP – Ameriška invencija za lastništvo zaposlenih

Tej Gonza

Morda bo podatek, da ima ZDA največji program lastništva za zaposlene na svetu, za bralca zanimiv. Združene Države si pogosto rišemo kot raj korporativnega kapitalizma, vendar pa je bogata zgodovina idej ameriškega pragmatizma, konservatizma in liberalizma rodila tudi kakšne zanimive progresivne modele ekonomske organizacije. Lastništvo zaposlenih je bila pravzaprav pobuda republikanca Rusella Longa, ki se je na pobudo ekscentričnega ekonomista in odvetnika Louisa O. Kelsa zavzel za implementacijo posebne zakonodaje, ki bi zagotovila finančni mehanizem in davčne olajšave za lastnike podjetij, ki delnice prodajo posebnim ESOP skladom.

Nadaljujte z branjem

2,600 milijard evrov za -0.4 odstotne točke pričakovane inflacije. Je to uspeh?

Spodnja slika kaže sago z monetarnim “ustvarjanjem” inflacije v evroobmočju. Pred dobrimi 4 leti, ko je ECB začela s politiko kvantitativnega sproščanja, je znašala pričakovana stopnja inflacije v evroobmočju čez 5 let 1.7% na letni ravni. Danes, 4 leta in 2 meseca ter 2,600 milijard evrov kasneje znaša pričakovana stopnja inflacije v evroobmočju čez 5 let 1.32%. (V info: s svojimi ukrepi ECB ne spreminja tekoče inflacije, pač pa poskuša spremeniti inflacijska pričakovanja, kot indikator pričakovane inflacije  uporablja t.i. inflation swaps finančnih instrumentov z različno ročnostjo; v spodnji sliki so inflacijski swapi za inflacijo po 5 letih in za obdobje naslednjih 5 let).

Torej, ECB je porabila 2,600 milijard evrov (to je ca. 56 BDP-jev Slovenije), da bi ustvarila še za 0.4 odst. točke manj inflacije (namesto da bi se približala cilju 2% inflacije, se je od njega oddaljila za 0.4 odst.točke). Drugače rečeno, ECB je v zadnjih 50 mesecih vsako minuto potrošila 1.3 mio evrov oziroma 7,600 evrov na prebivalca evro območja, da bi se za 0.4 odst.točke oddaljila od inflacijskega cilja.

Lahko to razumemo kot uspeh nekonvencionalne (QE) monetarne politike ECB?

Nadaljujte z branjem

Strokovnost in zakonitost slovenske bančne sanacije v prometni analogiji

Boris Jazbec

Tistim, ki jih bega strokovna pravno-finančna latovščina okrog postopkov sanacije bančne luknje, bo bolj razumljiva ponazoritev strokovnosti in zakonitosti postopkov bančne sanacije s spodnjo prometno analogijo.

Lepega pomladnega dne se odpeljete po avtocesti proti morju. Vozite umirjeno 100km/uro, ko vas pri Divači – z utripajočimi opozorilnimi signali – policijsko vozilo izloči na odstavni pas. Verjamete, da gre za rutinsko kontrolo in z mirno vestjo odprete okno, ko vas osupne vprašanje prometnika, zakaj ste divjali po avtocesti s hitrostjo 150 km/uro.

Na vaš protest vam razloži, da veljajo nova pravila ugotavljanja hitrosti po novi metodologiji, o kateri kljub prebiranju novih zakonov še nič ne veste.

Po novem sme policija presojati čez prst in brez radarskih meritev, kako hitro vozite.

Nadaljujte z branjem

Productivity, investment and profitability

Michael Roberts Blog

Radical economic historian Adam Tooze recently tweeted that Whenever I see figures for the decline in the (advanced economies) AE productivity growth rate I am left puzzling: do we really have an explanation? Do we really have an explanation?”

Well, I think we do.  As I outlined in a previous post, over the last 40 years and especially in the last 15, there’s been a broad-based slowdown in output per hour worked across the major economies. For the top G11 economies (which excludes China), it’s currently running at a trend rate of just 0.7% p.a.

Russia’s productivity level is falling, while that of Italy and the UK is hardly moving.

But why is productivity growth in the major economies falling? The productivity puzzle has been debated by mainstream economists for some time now. The ‘demand pull’ Keynesian explanation is that capitalism is in ‘secular stagnation’ due to a lack…

View original post 1,304 more words

Primer Banka Slovenije: Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic

Stanko Štrajn

Pred časom, so slovenski mediji objavili novico, da se je pričel kazenski postopek zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca in njegove viceguvernerje/ke mag. Stanislavo Zadravec Capriolo, Janeza Fabijana, Darka Bohneca in dr. Mejro Festić. Po tem, ko je po spletu zakrožila kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada št.: 231/957/2014/279 (227-07, 227-71) z dne 19. 12. 2018, moramo ugotoviti, da se kazenski postopek še ni začel, ker na podlagi vložene kazenske ovadbe Specializirano državno tožilstvo in okrožni tožilec Boštjan Jeglič, ki obravnava to zadevo še nista zahtevala uvedbe preiskave in posledično še ni izdan sklep o preiskavi, oziroma ni vložene neposredne obtožnice. Resnica je le to, da se bo kazenski postopek mogoče začel, potem, ko bo, če bo, tožilstvo zahtevalo preiskavo in če bo preiskovalni sodnik sprejel sklep o izvedbi preiskave, saj je verjetnost, da bi na podlagi ovadbe v tako zapleteni zadevi bila vložena neposredna obtožnica tako majhna, da jo lahko zanemarimo.

Vložena kazenska ovadba bremeni osumljene osebe kaznivega dejanja storjenega v sostorilstvu Zlorabe položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257 čl. KZ-1. Očitano kaznivo dejanje naj bi osumljeni storili 18.12.2013, ko so v svoji funkciji vodenja Banke Slovenije sprejeli sklep, s katerim so sprejeli izreden ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti tretjega reda banke NLB d.d., s čimer so NLB d.d. pridobili 257.378.585,57 evrov koristi. Sprejet sklep o izrednih ukrepih naj bi bil sprejet v nasprotju s pogoji, ki morajo za takšne ukrepe biti podani po 1.a točki 1. odstavka 253 čl. in 253. čl. Zakona o bančništvu.

Gre za to, da naj bi po mnenju Nacionalnega preiskovalnega urada osumljenci v korist NLB d.d. z izrednimi ukrepi odvzeli imetnikom vrednostnih papirjev(podrejenih obveznic, hibridnih posojil, hibridnih obveznic in podrejenih posojil) možnost vnovčiti njihove terjatve iz razveljavljenih vrednostnih papirjev proti NLB d.d., čeprav so vedeli, da za takšno razlastitev niso podani z zakonom določeni pogoji. Pogoji za uvedbo tako radikalnih ukrepov bi bili podani, če bi bila NLB d.d. po verodostojnih računovodskih izkazih nesposobna poravnavati svoje obveznosti, torej če bi bila v položaju, ki bi narekoval uvedbo stečajnega postopka.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Je treba študentske servise res ukiniti ali le bolje regulirati panogo?

Kolikor sem obveščen, se pripravlja zakon o preoblikovanju načina posredovanja študentskega dela, ki naj bi – v grobem – ukinil študentske servise (ŠS) kot posredovalnice dela študentom (in dijakom) in posredovanje študentskega dela prenesel na Zavod za zaposlovanje. S tem naj bi bila dosežena dva cilja: zmanjšanje prekarnega dela in kanaliziranje zaslužkov ŠS v sklad za štipendije.

Ta predlog ni dovolj domišljen in ima vsaj tri velike probleme:

  1. Ne zmanjšuje prekarnosti, pač pa odpira novo vrso prekarnosti (“espeizacijo” študentov),
  2. Zavod za zaposlovanje ni usposobljen opravljati te funkcije tržnega posredovanja dela, nima ne kadrov, ne motiva, povečali se bodo stroški za manjši učinek,
  3. Korist od te nove ureditve bodo imele predvsem tuje agencije za posredovanje dela (Adecco, Manpower,…).

Moj predlog je bolj enostaven (glejte spodaj). Če je namen zakona povečati sklad za štipendije, je to mogoče bistveno lažje doseči z drobcenimi spremembami sedanje ureditve, brez da bi ubili celotno panogo (domača podjetja) in dali darilo tujim posredovalnicam dela.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: