Tri dejstva, zakaj cenovni kapici na plin in nafto morata biti brezzobi

Tri dejstva, zakaj cenovni kapici na plin in nafto morata biti brezzobi in zakaj ne cenovni kapici in ne popolni embargo na ruski izvoz česarkoli ne morejo ne zaustaviti ruske agresije v Ukrajini in ne Rusije pregnati iz zasedenih ozemelj. Prosto po Javieru Blasu, ki je v Bloombergu prišel še najbližje bistvu.

Prvič, nizko cenovno kapico na ruski plin si želijo države, ki nimajo fiskalne kapacitete, da bi subvencionirale industrijska podjetja s pokrivanjem razlike med svetovno ceno in domačo kapico in da bi pokrile izgube trgovcev. Za visoko cenovno kapico, tako visoko, da sploh ne bi mogla biti uveljavljena, se zavzemajo države, ki se bojijo, da bi ob prenizki cenovni kapici usahnili dotok plina in ki imajo hkrati dovolj fiskalne kapacitete, da si lahko privoščijo subvencioniranje podjetij in bail-out trgovcev. In ker so slednje države politično močnejše, nizka cenovna kapica ne more dobiti podpore (zato predlog EK glede kapice pri 275 €/MWh). Edini način, da bi nizka cenovna kapica lahko bila uveljavljena, je, če bi na ravni EU združili fiskalne moči, tega pa fiskalno močne države iz druge skupine nočejo. Konec zgodbe.

Nadaljujte z branjem

Stone Roses – I wanna be adored

Se še kdo spomni Stone Roses? To ploščo sem kupil leta 1990, ko so v Napredku Domžale v prvem nadstropju še imeli prodajalno plošč. No, tako kot na Napredek Domžale in njegovo prodajalno plošč kot tudi na Stone Roses je ostal samo spomin. Njihova druga plošča Second coming je bila flop, nato so razpadli, se čez desetletje spet zbrali, naredili turnejo in nekaj komadov ter spet razpadli. Ampak s prvo ploščo, ki je kombinacija alter rocka, psihedeličnega rocka in elektronske plesne glasbe, so naredili pravo malo revolucijo – nastala je manchesterska scena. Inspirirali so cel kup bandov, med njimi na žalost tudi nagravžne Oasis in Blur.

Saito: the metabolic rift and de-growth communism

Michael Roberts Blog

Kohei Saito is an associate professor at Tokyo University and an erudite Marxist scholar.  Not a candidate for a best-seller in the non-fiction book world, you might think.  But you would be wrong in this case.  Saito’s new book (currently in Japanese), which analyses the relationship between capitalism and the planet, has been a smash hit in Japan, with over half a million sales already.

In the English version out shortly, the book is entitled, Marx in the Anthropocene: Towards the Idea of Degrowth Communism 

The book’s message is stark and clear. Capitalism’s rapacious drive for profit is destroying the planet and only “degrowth” can repair the damage by slowing down social production and sharing wealth. Humans need to find a “new way of living”, and that means replacing capitalism.

Saito is deeply sceptical of some widely accepted strategies for tackling the climate emergency. “In my book, I start a…

View original post 1,903 more words

Nikoli ni šlo za Ukrajino

ZDA podpirajo Ukrajino pri vodenju hibridne vojne proti Rusiji … Namen je prizadeti Rusijo, držati nazaj Evropo, ugrabiti ‘zaveznike’ in ogroziti Kitajsko.(Lyle Goldstein)

Vojna v Ukrajini nikoli ni bila samo zaradi Ukrajine. Vedno je bila “večja od Ukrajine” in za apiracije ZDA, ki so večje od Ukrajine in “v mnogih pogledih večje od Rusije.” Ukrajina je mesto, kjer je Rusija potegnila črto v enopolarnem svetu, ki ga vodijo ZDA, in kjer so se ZDA odločile, da bodo bojevale bitko za hegemonijo. Ta bitka se sicer zdaj močno nanaša na Rusijo, dolgoročno pa na Kitajsko, ki je “najobsežnejši in resen izziv” hegemoniji ZDA.”

In his March 21 press briefing, State Department spokesman Ned Price told the gathered reporters that “President Zelenskyy has also made it very clear that he is open to a diplomatic solution that does not compromise the core principles at the heart of the Kremlin’s war against Ukraine.” A reporter asked Price, “What are you saying about your support for a negotiated settlement à la Zelenskyy, but on whose principles?” In what still may be the most remarkable statement of the war, Price responded, “this is a war that is in many ways bigger than Russia, it’s bigger than Ukraine.”

Nadaljujte z branjem

Evropa kot dvojni poraženec te geopolitične vojne

Novi The Economist prinaša tudi osvežen globalni strateški pogled na posledice sedanje geopolitične vojne. Ugotavlja to, na kar opozarjajo tisti, ki niso zaslepljeni z lastno ideologijo ali iz medijev inputiranim (bolje: amputiranim) pogledom na svet, ampak razmišljajo s svojo glavo: iz obeh velikih geopolitičnih vojn sedanjega trenutka bo kot luzer izšla Evropa. Prvič, sicer lepo in prav, da Evropa moralno in vojaško podpira Ukrajino ob tej ruski agresiji, toda iz te proxy vojne med Rusijo in ZDA, ki se odvija na ukrajinskih tleh, bo dolgoročno kot poraženec izšla Evropa. Zaradi visokih cen energentov bodo energetsko intenzivna podjetja svojo proizvodnjo premaknila v smeri ugodnejših cen energije in ob velikem trgu še dodatnih drugih spodbud (v Kitajsko in ZDA).Evropa se bo deindustrializirala in začela tako tehnološko kot gospodarsko zaostajati. Ob negativni demografiji bo na udaru model evropske socialne države.

In drugič, tudi iz trgovinske in tehnološke vojne, ki so jo proti Kitajski sprožile ZDA, bo spet dolgoročno kot poraženec izšla Evropa, ki vztraja pri pravilih WTO. S kršenjem slednjih ZDA nimajo težav. ZDA so zastavile izjemno protekcionistično zastavljene ukrepe proti Kitajski, ki pa prizadenejo predvsem evropske države. In sicer tako prepoved izvoza čipov, in še bolj opreme za proizvodnjo čipov, kot nekaj-sto-milijardne subvencije za začetek proizvodnje tehnoloških izdelkov (čipov) in energetske opreme (od solarjev, baterij do e-avtov) v ZDA. Mnoga evropska podjetja svojo proizvodnjo baterij že prenašajo v ZDA.

V The Economistu sicer apelirajo na bolj uravnotežen strateški pogled ZDA, in sicer da ZDA ne bi smele imeti strateškega interesa za črpanje evropskih naložb in da bi tudi evropska podjetja morala biti upravičena do ameriških energetskih subvencij. V članku je sicer veliko bullshittinga in apeliranja na obojestransko koristnost evroatlantskega zavezništva, ki pa je seveda brezpredmetno, saj gre v konkretnem primeru obeh geopolitičnih vojn izključno za soliranje ZDA in za izključno zasledovanje zgolj lastnega geopolitičnega in ekonomskega interesa. Evropa je tukaj zgolj v funkciji statista, ali če hočete – koristnega idiota. ZDA pobirajo vse koristi – tako v tej vojni v Ukrajini (z izvozom energentov v Evropo in deindustrializacijo Evrope) kot v vojni s Kitajsko, kjer bodo ZDA z nedovoljenimi subvencijami počrpale investicije perspektivnih evropskih podjetij.

Nadaljujte z branjem

Koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila energetska kriza?

Putin v Ukrajini uporablja energijo oziroma miniranje energetske infrastrukture kot orožje za dosego svojih ciljev. Vendar pa višje cene energije zaradi ukrajinske vojne delujejo na podoben način kot orožje tudi v evropskih državah. Pri The Economistu so si zastavili logično vprašanje: koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila ta energetska kriza?

Za oceno razmerja med stroški energije in smrtnimi primeri so izdelali statistični model, ki napoveduje, koliko ljudi umre na zimski teden v vsaki od 226 evropskih regij. Ta model je ugotovil, da je 10-odstotno zvišanje cen električne energije povezano z 0,6-odstotnim povečanjem števila smrti, ki so skoncentrirane med starejšimi in bolnimi. Če bodo zgodovinska razmerja med umrljivostjo, vremenom in stroški energije še naprej veljala (kar ni nujno), bi lahko število smrtnih žrtev zaradi energijskega orožja močno preseglo število vojakov, ki so doslej umrli v neposrednem boju v Ukrajini. Skupna umrljivost bo seveda najbolj odvisna od temperature. V primeru mile zime visoke cene energije ne bodo imele tako negativnega učinka na umrljivost kot v primeru ostrejše zime. Model kaže, da bi bilo v primeru blage zime povečanje števila smrti omejeno na okrog 32.000 nad zgodovinskim povprečjem (2000-2019), ostra zima pa bi lahko terjala skupno 335.000 dodatnih življenj v Evropi. Daleč največ v Italiji in Nemčiji. 

Winter deaths EU

Vir: The Economist

Nadaljujte z branjem

Rusija Ukrajino zavija v temo in mraz. Začetek mirovnih pogajanj ali bodo raje pustili skozi zimo trpeti desetine milijonov Ukrajincev?

Rusko uničevanje energetske infrastrukture, ki se je začelo po ukrajinskem napadu na ruski most na Krim, se stopnjuje. Ocene gredo v smer, da je uničene že med 40 in 50% celotne ukrajinske energetske infrastrukture, vendar pa Rusija dnevno ciljno s 100 do 200 raketami raketira preostale (še delujoče ali že popravljene) ključne energetske objekte, zaradi česar grozi, da bo Ukrajina kmalu v celoti pogreznjena v temo in mraz. Sledi humanitarna katastrofa največjih razsežnosti, Bloomberg špekulira z eksodusom ukrajinskih beguncev proti Zahodu, največ seveda v Poljsko in Nemčijo. Da o posledicah pomanjkanja energije, visokih cen energije, visoke i nflacije in recesije ter pritoka milijonov migrantov za Evropo ne govorimo. Za ZDA to ni problem, ZDA so daleč in prodajajo svojo nafto in plin Evropi po visokih cenah. Za Ukajino in Evropo pa ta vojna postaja eksistencialen problem.

Putin to počne z namenom Ukrajino prisiliti v mirovna pogajanja z “realističnimi” izhodišči. Zelenski vztraja pri popolnem umiku Rusije iz zasedenih ozemelj, vključno s Krimom ter povrnitvijo prvotnega stanja. Ob takšnih izhodiščih seveda sploh ne more priti do začetka pogajanj, kar pomeni, da je Zelenski pripravljen žrtvovati hudo humanitarno katastrofo in precejšnje število človeških življenj za dosego maksimalnih zahtev, za katere je jasno, da ne morejo biti sprejete s strani nasprotne strani. Jasno je, da je Rusija agressor v tej vojni (ne glede na to, da gre dejansko za proxy vojno z ZDA), vendar ali je s strani Zelenskega res treba žrtvovati milijone nedolžnih življenj za cilj, ki pod nobenimi pogoji ne more biti izpolnjen?

Poveljnik ameriških sil general Mark Milley je bil v svoji uradni izjavi zelo jasen, da verjetnost, da bi Ukrajina vojaško potisnila ruske sile iz zasedenih ozemelj “any time soon”, ni zelo visoka. Zakaj torej vztrajati pri tako nemogočih zahtevah, ko se začenja 3 do 4 mesece zime, trpljenja, gladovanja, zmrzovanja in umiranja civilnega prebivalstva?! Mar ni smiseln in nujen večji politični realizem, da rešimo življenja civilistov? Ali pa so Zelenski, njegovi zahodni (politični in vojaški) sponzorji ter zahodni liberalno-libertarni idealisti pripravljeni žrtvovati milijone nedolžnih življenj?

Kot pravi poveljnik ameriških sil general Milley, obstaja politična možnost za rešitev te vojne, medtem ko pozitivne vojaške rešitve, ugodne za Ukrajino, ni na vidiku.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: