There Is (No) Alternative

Odličen članek Bogdana Biščaka v Sobotni prilogi o tem, kako perfidno nas je neoliberalni kapitalizem po Thatcherjevi in Reagonovi kontrarevoluciji izuril v tem, da si ne upamo niti sanjati o alternativah sedanji ureditvi in kako je “brez fizične represije marginaliziral neprijetne glasove in posameznike“. Toda alternative obstajajo in te niso socializem venezuelskega tipa, kot vas strašijo desničarji in mediji pod vplivom zahodnega kapitala. Pač pa za vse deležnike, predvsem pa  za zaposlene, lokalno okolje in okolje, bolj prijazen tip kapitalizma. Da pridemo do najboljših in vzdržnih rešitev, pa je najprej pomembno, da se začnemo o tem pogovarjati. O alternativah. Brez histerije in brez demoniziranja.

TINA (There Is No Alternative – nobene alternative ni) je sicer fraza, ki se je je spomnil viktorijanski filozof Herbert Spencer(1820-1903), ki je odločno zagovarjal klasični liberalizem in je trdno verjel v »laissez-faire« (nevmešavanje države v delovanje trga). Menil je, da je treba Darwinovo teorijo o preživetju najsposobnejših prenesti tudi v družbena razmerja. Kritikom kapitalizma in prostih trgov je pogosto odgovarjal z »There Is No Alternative«.

Vendar pa TINI slave ni prinesel Spencer, ampak Margaret Thatcher, ki je svojo (in Reagonovo) neoliberalno revolucijo, s katero je nadomestila desetletja socialdemokratskih politik v Evropi in ZDA po 2. svetovni vojni, pojasnjevala s Spencerjevo TINA. Nasprotnikom njene politike deregulacije, krčenja državnih izdatkov in zavračanja države blaginje, je tudi ona odgovarjala s TINA. Za Thatcherjevo alternative preprosto ni bilo: obstaja en sam pravi in pravični družbeni model.

Nadaljujte z branjem

Peticija podjetnikov: Manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja

Drago Babič

V roke mi je prišla peticija slovenskih podjetnikov, na čelu s Klubom slovenskih podjetnikov (SBC – Slovenian business club), ki jo podpira cela vrsta delodajalskih in drugih podjetniških institucij. V njej sprašujejo javnost sledeče:

“Si v Sloveniji še želimo podjetništva?

Mar res cenimo resne in odgovorne podjetnike?

Je podjetnost v Sloveniji res še vrednota?”

Kakor pravijo, je peticijo podpisalo do sedaj 2,012 podjetij in 5,717 posameznikov. Zanesljivo bi dobili še več podpisov, če bi dodali še nekaj udarnih vprašanj, na primer:

  • ali si želite, da bi vsak dan sijalo sonce?
  • ali si želite zdravo živeti sto let?
  • ali bi imeli vsak dan polne trebuhe in denarnico?

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

Zakaj si vlada tako zelo želi zamenjati Matića na čelu Luke Koper?

DAMIJAN blog

Dragomir Matić je kot predsednik uprave na čelu Luke Koper zamenjal škandaloznega in samonameščenega Gašparja Gašparja Mišiča maja 2014. Imenovanje Matića je bilo rahlo presenečenje, saj za razliko od prejšnjih imenovanj na čelu Luke Koper (vključno z dolgoletnim predsednikom uprave Brunom Korelićem) Matić ni prihajal iz političnih krogov, niti ni imel nobenih političnih povezav. Celo svojo kariero – od študenta, fizičnega delavca do predsednika uprave – je izgradil v Luki. In takoj na začetku je povedal, da ga politika ne zanima, pač pa zgolj rezultati in razvoj družbe. In tega se je naslednja leta držal. Niti za ped ni popuščal pod pritiski – ne pod pritiski koprskega župana, ne lokalnega okolja glede financiranja koprskega nogometnega kluba, ne pod pritiski formalnega predstavnika lastnika (SDH), ne pod pritiski resornega ministra Gašperšiča, ne pod pritiski predsednika vlade.

View original post 1,915 more words

Moralni nauk lažnivih akterjev iz zgodbe o drugem tiru: Nepoštenost se splača

Končno so tudi mediji – po preverjanju na Evropski komisiji – odkrili, da so glavni akterji iz zgodbe o drugem tiru zavajali javnost glede tega, da je za pridobitev evropskih sredstev, in s tem za zaprtje finančne konstrukcije projekta nujno potreben finančni vložek Madžarske. Kot sem tukaj večkrat pisal in tudi objavil razpisne pogoje za pridobitev blending sredstev, vključitev zalednih držav kot sofinancerk projekta nikjer ni bilo zahtevano. Pač pa je bilo v prijavi potrebno pokazati, da ima projekt “regionalni vpliv”. Slednje se, prvič, pokaže s pismi podpore zalednih držav, kar je slovenska vlada imela na voljo. In drugič pokaže se z izračuni o povečanju pretovora in ekonomskih koristih od tega za vse države v zaledju. Kar je prav tako mačji kašelj pokazati prek preproste cost – benefit analize.

Ključno vprašanje je, zakaj so najvišji vladni predstavniki vztrajno zavajali javnost, da je potrebna vključitev Madžarske v finančno konstrukcijo in zakaj so Madžarski v ta namen obljubljali tako velika darila.

Nadaljujte z branjem