Peticija podjetnikov: Manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja

Drago Babič

V roke mi je prišla peticija slovenskih podjetnikov, na čelu s Klubom slovenskih podjetnikov (SBC – Slovenian business club), ki jo podpira cela vrsta delodajalskih in drugih podjetniških institucij. V njej sprašujejo javnost sledeče:

“Si v Sloveniji še želimo podjetništva?

Mar res cenimo resne in odgovorne podjetnike?

Je podjetnost v Sloveniji res še vrednota?”

Kakor pravijo, je peticijo podpisalo do sedaj 2,012 podjetij in 5,717 posameznikov. Zanesljivo bi dobili še več podpisov, če bi dodali še nekaj udarnih vprašanj, na primer:

  • ali si želite, da bi vsak dan sijalo sonce?
  • ali si želite zdravo živeti sto let?
  • ali bi imeli vsak dan polne trebuhe in denarnico?

Šalo na stran, problem te peticije je, da je intelektualno na ravni četrtega razreda osnovne šole, ko desetletniku vzameš igračo in mu poveš, da naj prispeva nekaj v dobro družine, v kateri živi, na primer pospravi sobo, on se pa odzove z užaljenim jokom in grozi, da bo ušel od doma. Peticija navaja nekaj splošnih resnic, da ne rečem floskul, brez konkretnih predlogov, vendar namiguje, da so med določenimi politiki deležni sovražnega govora in da jih mora nekdo pred tem zaščititi. Podoben umotvor kot pred kratkim tista grafika z vlakcem, kjer je lokomotiva gospodarstvo, vsa ostala družba pa vagoni. To je pa zaskrbljujoče. Če so na tej intelektualni ravni vsi podjetniki, se nam slabo piše. V resnici niso, saj drugače ne bi bili uspešni. Torej podjetniki mislijo, da je javnost, kateri je ta peticija namenjena, na taki ravni. No, tukaj se motijo, javnost zna presoditi, kaj je blef in kaj je prava stvar, kaj je manipulacija in kaj so konsistentne rešitve za vso družbo.

Osebno sem užaljen, da me imajo podjetniki za takega, zato jih pozivam na intelektualni dvoboj na temo kakšno podjetno Slovenijo si želimo.Tako z nizkimi davki, maloštevilnimi bogataši in hiralnicami za reveže, ali moderno državo skandinavskega tipa? Ali kitajski model z močno državo? Ali nekaj podobnega Bolgariji?

Za začetek bi sam odprl debato s prispevkom o davkih z naslovom Novi davki bodo prvi preizkus za koalicijo, ki je bil prvič objavljen na tem blogu 2.9. in kasneje v malce spremenjeni obliki v Sobotni prilogi Dela 15.9. Vkolikor ne bom dobil kakšnega vsebinskega odgovora, mi  bo to pomenilo, da podjetniki niso iskreni  pri  iskanju skupnih rešitev za podjetno Slovenijo in da je ta peticija samo manipulacija za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja ter da jim je za ostale Slovence kaj malo m

13 responses

  1. Dovolil si bom tukaj spustiti svoj komentar, že uvodoma pa naj povem, da sem že iz časov, ko sem svoje elektronske izume kot petnejstletni mulc prodajal na boljšjem trgu, da sem zaslužil lasten denar (priznam, na črno, čista davčna utaja), podjetnik. Zato opozarjam, da bom predvidoma komentiral na nivoju četrtega razreda osnovne šole in kogar to moti, naj preprosto prekine branje.
    Zgornji komentar se mi zdi poenostavljen in zavajujoč.
    Če začnem z desetletnikom. Primerjava je neustrezna, saj, če bi ta desetletnik edini služil na trgu za celo družino, na primer, bil TV zvezda reklam za Milko, bi ta družina z njim komunicirala in delala povsem drugače. Prekleto dobro pa bi pazili, da res ne bi kam šel. Drži, da bi mulca to najbrž pokvarilo, vendar to je svet v katerem živimo. Edini svet. In v bistvu je ta edini svet dobro izhodišče za razmišjanje o davčni zakonodaji.
    Če bi bili mi, Slovenci namreč, edina družba na planetu in če medplanetarnega oziroma medzvezdnega trga ne bi bilo, bi lako na dolgo in široko razpravljali o družbeni ureditvi in znotraj tega tudi o davkih. Lahko bi stvari poenostavili ali pa jih neskončno zakomplicirali, lahko bi pustili svojemu razumu in kreativnosti prosto pot in sami ustvarjali bolj ali manj poštene ureditve. Tako pa stvari niso tako enostavne. So veliko bolj!
    Živimo v svetu, edinem svetu, kjer trenutno vlada kapital, svetu, ki ga kreirajo mediji, zvezde in podjetnost v svojem dobrem in slabem. Živimo v svetu, kjer vrhunski nogometni igralci služijo na stotine milionov letno, na tisoče vsaj enako talentiranih nogometašev pa ne more odplačevati kredita za stanovanje. Je to pravično? Ni, pa vseeno vsako leto parkrat podrejo rekord o najbolje plačanemu prestopu v igri.
    Živimo v svetu, kjer estradne zvezde dobesedno ne vedo kaj bi z denarjem, zadaj pa na pol umira na milione veliko bolj talentiranih ustvarjalcev.
    Živimo v svetu, kjer top managerji zaslužijo tisočkratnike plač prav tako sposobnih ljudi pod sabo, pa da ne naštevam naprej, živimo v svetu absolutno prevelikih razlik!
    Vednar, to so pravila igre. In v tej igri smo lahko samo uspešni ali pa ne. Za dvomilionski narod je jamranje čez svetovna pravila igre vsaj kalimerovsko, če že ne usmiljenja vredno, izumljanje novih družbenih ureditev pa patetično. In kaj od nas pričakujejo naši otroci in kaj bodo njihovi otroci? Da jamramo čez trenutno ureditev sveta in se smilimo sami sebi ali da se kot nori borimo, da pod obstoječimi pravili za sabo zapustimo solidno državo?
    Tako se mi zdijo pametovanja na temo davčne reforme bizarna. Če hočemo, da bo naša državica še obstajala, moramo biti samo nekaj: mednarodno konkurenčni! Konkurenčni pa ne pomeni kako pametne in lepo oblečene politike imamo, niti kako so naši ekonomisti in šlogarce dobri v primerjavi s tujimi temveč to, da se bodo ustanavljala podjetja, se razvijala, da bodo najboljša podjetja ostala tukaj in da bodo tudi nekatera tuja podjetja pristala pri nas. To je edina konkurečnost, v edinem svetu. Vse ostalo so romantično-akademska sanjarjenja, ki se končajo s stanjem, ko moramo iz sosednjih držav švercati kavbojke, banane in kavo, vozimo pa se lahko le na sode dneve v tednu.
    Če moramo davke prilagoditi temu, da zvezdniška podjetja ostajajo tu, moramo to pač storiti. Če moramo vsakemu zares perspektivnamu študentu oprostiti davke za prvih pet let poslovanja, če odpre podjetje doma, tudi. Če moramo plače mladim, uspešnim ljudem dvigniti v nebo, da ostanejo tu, prav tako.
    Tudi sociala je seveda lahko del konkurenčnosti vendar ne takšna, kot se jo trenutno gremo. Dejasnko smo lahko ponosni na dolžino porodniškega dopusta, na zakonsko podporo bolniškim, na podporo invalidom, se pa upravičeno lahko sramujemo velikemu delu socialnih transferjev, ki jih ljudje egoistično izkoriščajo in kot taki na vsaj treh nivojih destimulativno delujejo na vse pridne in delovne ljudi v državi.
    Da, in davčna reforma je res naloga za četrtošolce. Ob zanemaritvi dejstva, da smo mikro država, kar ni tako huda zanemaritev, kot bi jo nekateri radi ves čas prikazovali, enostavno, v celoti, pogledaš sosedska davčna okolja in narediš konkurečno okolje. Če idioti v naši okolici naredijo še boljša okolja, se spet prilagodiš.
    Seveda je mogoče, da bo neke vrste verižna reakcija obstoječega sistema pognala vse v maloro, vendar ali medtem, želimo biti država strokovnjakov, dodane vrednosti in solidne varnosti, ali želimo državo nesposobnežev, otrok brez perspektive in upokojencev, ki jo vodijo mafijske združbe?
    O lokomotivah, vagonih in ostalem pa kdaj drugič, lahko noč. Erazem B. Pintar

    • Ojoj. Še eden izmed napihnjenih “podjetnikov”, ki, kot je danes lepo napisal Miha Mazzini:
      “že rodil se je odrasel, izobražen in sposoben. Verjetno dobesedno, pred bogastvom je bil drug človek, tak, ki so ga živeli starši in družba, po trenutku uspeha pa je pustil staro kožo za seboj in ne uvidi niti povezave s prejšnjim človekom. V prvi polovici življenja ni dobil ničesar, zato mu v drugi ni treba ničesar vrniti.”

      https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-o-pogoltnosti-479149?utm_term=Autofeed&utm_campaign=TW-Novice&utm_medium=Social&utm_source=Twitter#Echobox=1538384349

      Slovenski davki na kapital (dobiček, dividende, nepremičnine) so nizki, med najnižjimi v OECD. Nižje je težko iti, če nam celo v OECD priporočajo dvig davkov na kapital. Aja, v Republiki Srbski so davki na dividende enaki nič. Temu ustrezno je tudi stanje njihovega šolstva in zdravstva. Zakaj ne preselite svojega podjetniškega entuziazma in davčnega rezidentstva v Republiko Srbsko? Aja, vi bi samo njihove nizke davke na dividende, ne pa “celotnega paketa”, ki vam ga nudijo za te nizke davke.

      In spet Mazzini:

      “Trije znanci, podjetniki manjšega kalibra, so grmeli nad predlagano obdavčitvijo dobičkov. Pridušali so se nad tem, kako jih država skubi, ko so citirali davčnega strokovnjaka: “Bosna in Hercegovina ne obdavčuje izplačila dividend” (vir). Potem so ropotali, da bodo selili podjetja v Bosno, pa pogledovali vame, ali bom kaj komentiral. Nisem.

      Ker je bila ravno omenjena Bosna, se je eden od podjetnikov spomnil prigode, ki se je zgodila njegovemu kolegu, motoristu: vozil se je po Bosni in z nogo treščil ob kamen ali steber. Hudo ga je zabolelo in ni si upal niti sezuti škornja. Spomnil se je na vse tiste grozne zgodbe, ki jih je slišal o zdravstvu po določenih državah bivše Jugoslavije in sedel nazaj na motor ter se po tistih groznih cestah v hudih bolečinah odpeljal domov, na domačo urgenco, kjer so mu ugotovili ne vem kakšen zlom.

      Na tej točki se je trojica spet lotila strmenja vame. Odločno so hoteli komentar. Nisem se spomnil drugega, kot: “Je na motorju imel Akrapovičevo izpušno cev?”

      Prosim vas, kaj naj drugega rečem ljudem, ki v prvi sapi vpijejo, da bodo selili podjetje v Bosno, ker so tam davki nižji ali jih ni, v drugi sapi pa povedo zgodbo o človeku, ki je “po slabih cestah” in “v bolečinah” vozil domov? Kako lahko odrasel in diplomiran poslovnež ne uvidi povezave med nič davki in nič zdravstva? Med davki in cestami?”

  2. Z Erazmom se strinjam in še več. Bom zelo kratek, če nočete države revežev, potem je edino logično ZNATNO znižanje davka na plače (predvsem razliko v lestvici zmanjšat, saj že relativno skromna plača v evropskih merilih doseže maksimalno obdavčitev). Saj le tako bo lahko plača višja. Država jo nobenemu delavcu ne bo izplačala, četudi še toliko pobere. Seveda mislim tu na plače iz gospodarstva, saj gospodarstvo ustvarja denar s katerim se izplačuje negospodarstvo. V negospodarstvu si večina zasluži plače, tudi boljše. Vsi pa nikakor ne. Tu je oblast ki sama sebi odpira delovna mesta in piše plače…to je zelo nehigjenično in smrdi po prekomernem zapravljanju z žulji prigaranega denarja. In kot sem rekel, v negospodarstvu si denar zasluži policija, zdravstvo, vojska, šolstvo, pri ostalih službah pa je gotovo že 70% navlake in če se tu nnaredi red ostane denar za zvišanje vsem v negospodarstvu. Pa če se ga ne zapravlja mimo javnih razpisov in napihnjenih pogodb…
    Za nazorni prikaz za 1.000 € plače ki ni kdove kaj mora delodajalec odšteti skupno 1.700 ali 70% več, pol pa se čudite zakaj delodajalci ne zvišujejo plač. To je eden najbolj oderuških sistemov v evropi in na svetu. In kdoroli to zagovarja… nimam besed.

    • Neumnost in govorjenje na pamet. Slovenski davki niso najvišji niti najbolj oderuški v Evropi in svetu. Nasprotno. Najprej preverite dejstva:
      https://damijan.org/2018/05/11/so-slovenski-davki-previsoki/

      V Avstriji so davki na plače višji kot pri nas (razen pri najnižji plači, kjer je zaradi visoke splošne olajšave efektivna dohodninska stopnja enaka nič). Vzamite avstrijsko davčno lestvico in preračunajte za vse plače na d 1,000 evrov neto. Sicer pa zgornji OECD podatki povedo dovolj (pojdite na spletno stran in snemite podatke za posamezne postavke tax wedgea).
      Sicer pa: ne samo, da so v Avstriji davki na plače višji, še pred tem boste za isti profil zaposlenega v spodnji polovici plačne distribucije plačali med 500 in 1,000 evrov višjo neto plačo.

  3. OK, tudi prav. Zanimivi uvodni očitki od nekoga, ki me sploh ne pozna. “Kako strašna slepota je človeka” :). Kakorkoli, sem navajen, “podplat je koža čez in če postala.”
    Niste razumeli bistva komentarja. V njem nisem govoril o konkretnih davčnih stopnjah in neskladnostih (pa bi lahko), temveč o konceptu. Bom nesramno poenostavil. Smo kot rekreativni teniški igralec iz Trbovelj, ki bi rad spremenil ATP teniška pravila, ker se mu dozdeva, da bi bila njegova bolj poštena. Mogoče ima človek celo prav, vendar zdaj namesto, da bi igral, užival v igri in bil konkurenčen na vaških turnirjih, poskuša spremeniti igro. Pisari na vse možne institucije, zagrenjeno ščuva soigralce, ob svoji fiksni ideji, ki jo vsak dan marketira za svojim računalnikom, se za trideset kil zredi, poškoduje koleno, preneha igrati in umre kot neumoren teniški teoretik in svetoven težak. Igra pa teče dalje in poglej ga zlomka, čez desetletja pravila dejansko nekoliko prilagodijo v smeri njegovih idej. Mogoče pa Slovenija nekoč prejme kakšno posthumno odlikovanje za ideje in trud. V nemčini kakopak.
    E.B.P.

    • Ne razumem vaše poante. Slovenija že ima četrto najnižjo statutorno stopnjo davka na dobiček in drugo najnižjo efektivno stopnjo davka na dobiček med OECD državami. Kam nižje lahko še gremo?

      Igramo po “ATP pravilih” (pravilih razvitih držav), na povsem spodnjem (in ne zgornjem!) robu za razliko od Avstrije, Nemčije itd.

      Če hočete, da igramo po divjih pravilih, izven ATP pravil, če hočete davčne stopnje kot v Republiki Srbski, boste v zameno pač dobili tisto poslovno okolje, tisto kvaliteto kadrov, tisto kvaliteto zdravstva in šolstva in tisto kvaliteto življenja.

  4. S svojim prispevkom sem hotel vzpodbuditi podjetnike, da povedo, kakšno podjetno Slovenijo, to je celotno državo, si predstavljajo. To je državo z vsemi deli in državljani, poleg podjetnikov tudi z zdravstvom, šolstvom, upokojenci in vsemi ostalimi.
    S prispevkoma g. Pintarja in g. Pegana pa nisem dobil kaj vsebinskega, razen da se moramo podrediti denarju/kapitalu in biti zadovoljni z drobtinicami, ki padejo iz bogataševe mize ter da moramo znižati davke. Skratka, nič celovitega, še manj konsistentnega, nobene številke. Če se zelo potrudim izluščiti vsebino, naj bi bili nekakšna davčna oaza v kateri bi komandirali podjetniki in drugi uspešneži, vse ostalo bi pa bilo prepuščeno posameznikom po principu znajdi se.
    Dobro, vsaj vemo kaj podjetniki resnično mislijo in kaj intelektualno zmorejo.

  5. Zanimivo je, da odgovorim na post v katerem me vabijo s, citiram: “zato jih (podjetnike) pozivam na intelektualni dvoboj na temo kakšno podjetno Slovenijo si želimo.”, v odgovor pa potem dobim, citiram: “Ojoj. Še eden izmed napihnjenih “podjetnikov” …” in še par žaljivih osebnih označitev!!??
    Gospoda, mislim, da bo bolje, da se ljudje, ki od najstniških let na trgu sami ustvarjamo kar imamo gremo “intelektualne” izzive med sabo, oni drugi, ki, kot moj štiriletni sin, mislijo, da do denarja prideš tako, da greš na bankomat, pa svoje. Očitno nimamo le različnih pogledov na to kaj je izziv temveč tudi na to kaj je intelektualni.
    Z g. Mazzinijem se velikokrat strinjam, tudi v tem, da se veliko ljudi, tudi podjetnikov, ne zaveda kaj vse so od te države prejeli (in še posebej od staršev), na primer, v prvi tretjini življenja. Vendar se mi ti ne zdijo niti približno tako problematični, kot tisti, ki koncept dojenja ali bolje molzenja države furajo potem še v drugi in tretji tretjini. In seveda solijo pamet vsem kako biti uspešen.
    G. Babič, glede na vaš popolnoma neuspel “trud izluščiti vsebino” bi tukaj tudi z vami končal debato. Ufff, v bodoče, ko kaj izluščate, si pa preberite večkrat, pa še enkrat in še enkrat, ne vem … Drži pa, da me po teh nekaj mnenjskih izmenjavah za Slovenijo še bolj skrbi. Bes te lopi, če je to odraz naše intelektualne srenje, trda nam prede.
    E.B.P.

    • G. Pintar,

      Tudi jaz sem bil v poslovnem življenju vsezkozi na trgu in ne na državnih jaslih. Bil sem inovator (koavtor kakih dvasetih patentov s področja zdravil, ki jih je Krka uspešno tržila), nato na vodstvenih funkcijah v kar nekaj podjetij, od leta 2000 samostojni podjetnik. Edinokrat sem bil v državni upravi kot pomočnik ministra za energetiko, ko smo v glavnem po moji zaslugi rešili par/nepar krizo pri oskrbi z naftnimi derivati. In moje pisanje izhaja iz življenskih teh izkušenj, ne pa iz kakih učbenikov.
      Glede poante vašega pisanja pa res ne vem, kakšna je, razen da se moramo maksimalno prilagajati diktatu denarja in da je v njem kaj malo samozavesti, da tudi sami zmoremo kaj več. Nikakor pa nisem razbral kaj uporabnega za upravljanje države.
      Razsvetlite me.

      • Glede konkurenčnosti – po mednarodnih primerjavah smo prvi na svetu po (ne)umrljivosti otrok pri rojstvih, celotno zdravstvo je (še) nadpovprečno kvalitetno, glede šolstva smo med vodilnimi v svetu, pri inovativnosti je že slabše – tu smo le sledilci, pri industrijski proizvodnji tudi, smo pretežno izdelovalci sestavnih delov, svoje nekdaj uveljavljene blagovne znamke kot Elan, Fotona, Gorenje smo zaradi nesposobnega vodenja poslovnežev prodali.
        Res je, da ste opozorili, da moramo biti mednarodno konkurenčni, vendar niste pojasnili kako – samo z zniževanjem davkov to ne bo šlo, bo šlo vse ostalo, kjer smo še dobri, v maloro.
        Kako poststi mednarodno konkurenčen in dohitevati razvitejše preko inovacij in tehnološkega preboja sva s kolegom Damijanom na tem blogu večkrat pisala, preberite si kaj od tega.

  6. Se oproščam, a res ne vem kaj v komentarju g. Pintarja ni jasno. Saj ne govori o raketni znanosti.

    Višanja davkov in jamranje kako grozni so grdi zli kapitalisti v Sloveniji in kako slabo se godi preostalemu delu prebivalstva je neproduktivno.

    80% BDP ustvarimo z izvozom v svet okoli nas. Preostalega sveta okoli nas (in ta se začne že pol ure vožnje z avtom) pa ne brigajo naše nebuloze in zablode iz časov socializma. Ali se bomo prilagodili in tekli hitro, ali pa bomo obnemogli.

    Če pa že sprašujete g. Babič, vam odgovarjam direktno: “skopirajmo” Švico. Ali pa, kot predlaga g. Pintar, poberimo najboljše od okoliških držav in nehajmo izumljati toplo vodo. Če je njim dobro, bo dobro tudi za nas.

    Si upamo?

    lp M. Petković

    • Spet nekdo, ki pozna odgovor na vse, pa ne pove nič. Ne ve niti, da dobrih 60% BDP ustvarimo doma, izvoz ga prinese okrog 40%. In konkurenčnost nekega izvoznika ne ustvarja samo on, ampak celotna veriga vrednosti vključno z domačimi dobavitelji, doma izšolanimi kadri, itd.
      Kako pa bomo skopirali Švico? S fotokopircem? Njenih 500 let zgodovine, ki so ustvarili sedanjo podobo ne moremo ponoviti. Samo z znižanjem davkov na nič, kot je storila Bosanska krajina, očitno tudi ne.
      Kaj pa naj poberemo od sosedov? Davčni sistem od Avstrijcev?Ali poceni delavce iz Kosova?
      Dajte, podjetniki, potrudite se in dajte kaj bolj vsebinskega od sebe. Drugače bom res mislil, da so nekateri podjetniki intelektualno na osnovnošolskem nivoju in da če že moramo kaj pobrati od sosedov so to pametnejši podjetniki.

      • g. Babič, lepo je, da ima slovenska strokovna in splošna javnost na razpolago takega strokovnjaka. Očitno pa je v Sloveniji veliko preveč “strokovnjakov”, ki se odlično spoznajo na arbitrarno prerazporejanje že ustvarjenega, mnogo manj v ustvarjanju novega. Lep dan še naprej.

%d bloggers like this: