Predsednik vlade Marjan Šarec je imel včeraj v Državnem zboru zelo dober govor. Zabavno je bilo videti, kako je namesto obrambe pred očitki vrhunskemu mojstru manipulacij, čigar imena tukaj nočemo omenjati, poslal žogo na njegovo stran igrišča. Denimo glede komunistične preteklosti ex post borca proti komunizmu, glede pomena vrstnega reda dveh različnih odločb Ustavnega sodišča o istem vprašanju, glede različnih nivojev vpisnih pogojev in kvalitete v javnih in zasebnih šolah ter glede neučinkovitosti političnih akcij našega “viteza teme”.

Predvsem pa je razveselilo dejstvo, da se je nekdo na vrhu politične lestvice odločil braniti tako univerzalno pravico enakopravnega dostopa do šolstva ne glede na premoženjski status staršev kot mednarodno izkazano kvaliteto javnega šolstva. Se splača prebrati.

Nadaljujte z branjem→

Dani Rodrik ponavlja tezo, da se je politična levica prodala kapitalu in zapustila delavce. Zato je sokriva za njihovo povečano mizerijo in izginevanje srednjega razreda.

Dani Rodrik je v dobri znanstveni razpravi o ekonomiki populizma (Populism and the Economics of Globalization) populistične tendence kot odgovor na globalizacijo razdelil na levi in desni populizem. Levi populizem se razvije na osnovi povečanja dohodkovnih in socialnih/razrednih razlik v družbi, desnega pa spodbudi etno/nacionalna komponenta zaradi denimo povečanega vala priseljencev.

No, ker naj bi bilo levemu populizmu skupno, da želi prek davčnih in drugih ukrepov znižati dohodkovne in socialne razlike, so vidne posameznike, ki so pretekli teden podprli predlog kongresnice AOC in senatorke Elizabeth Warren za povišanje zgornje mejne dohodninske stopnje in uvedbo davka na premoženje, proglasili za leve populiste. Eden izmed soavtorjev predloga Warrenove, Gabriel Zucman, je danes na twitterju objavil učinkovit odgovor v dveh slikah. Sliki kažeta višino zgornje dohodninske stopnje in stopnje davka na premoženje v ZDA od leta 1913 do danes.

Nadaljujte z branjem→

Ni veliko za dodati spodnjemu sporočilu. Razen, da mora vsaka država najti zase specifično varianto obeh povišanj davkov (pri nas bo denimo težko najti veliko milijonarjev in majhno število ljudi ima letne dohodke višje od 100,000 evrov, imajo pa nekateri veliko premoženja v nepremičninah). In se hkrat zavedati, da je to le ex post način za zmanjševanje pretirane (!!!) neenakosti v dohodkih in premoženju. Primarni način je omogočiti enake možnosti (enake štartne pogoje) vsem, ne glede na premoženjsko stanje njegove družine. In glede tega smo v Sloveniji kar dobri. Ne idealni in ne najboljši, toda kar dobri v primerjavi z ostalimi razvitimi državami.

https://twitter.com/gabriel_zucman/status/1089608024635908098

Stanko Štrajn

Dočakali smo investicijski program, ki ga je družba Deloitte po naročilu 2TDK d.o.o. izdelala za dobrih 800.000 evrov. Iz navijaškega pisanja naših medijev, ki v žargonu pravšnjosti slavijo velik uspeh ministrice za infrastrukturo, lahko razberemo:

1.Vrednost projekta (z vključenimi stroški financiranja in inflacijo) je ocenjena na 1.2 milijarde evrov.

2. Predvideni viri financiranja v milijonih evrov so:

• 250 mio evrov posojilo MFI/SID
• 167 mio evrov posojilo komercialnih bank
• 6 mio evrov proračun-povečana uporabnina
• 122 mio evrov proračun-pribitek k cestnini
• 250 mio evrov EU nepovratna sredstva
• 400 mio evrov proračun z možnim financiranjem zalednih držav

3. Pripravljalna dela se bodo začela februarja 2019.

Nadaljujte z branjem→

Za mojo in še malce starejšo generacijo, ki včasih dobi (varljiv) občutek, da je bilo včasih vse skupaj bolj nobel in ki za trenutek zapade v letargijo. Nato pa prav iz tega momenta, ko se zdi, da so se vsi spridili, prodali ali potuhnili, potegne energijo za novo bitko. Za novo kljubovanje sprijenemu novemu času. Ne damo se.

… v tem, KDO vam jemlje denar in KAKO ga troši:

Razlogi, da se v ZDA vrstijo progresivni (ali če hočete, radikalni) predlogi glede dvigovanja davkov na dohodke in premoženje ultra bogatih, so seveda, kot ugotavljata ekonomista Emmanuel Saez in Gabriel Zucman, posledica več desetletij dolge stagnacije dohodkov in neto premoženja spodnje polovice Američanov. In kar se kaže v, za nekatere tako zaskrbljujočem, trendu porasta simpatije do socializma med Američani, kot je prikazan v spodnji sliki. Zanimivo je, da v zadnji Gallupovi raziskavi že več kot polovica demokratov ne samo simpatizira s socializmom, pač pa ga celo preferira pred kapitalizmom. Med republikanci so seveda razmerja obrnjena močno v prid kapitalizmu, toda tudi med njimi simpatija do socializma v zadnjih letih narašča.

Nadaljujte z branjem→

Medtem ko progresivna kongresnica Alexandra Ocasio-Cortez predlaga zakon, ki bi dvignil najvišjo mejno stopnjo dohodnine na 70% za dohodke nad 10 mio dolarjev letno, pa progresivna senatorka (in bodoča kandidatka za demokratsko nominacijo za predsedniške volitve 2020) predlaga uvedbo davka na premoženje zgornjega 0.1% gospodinjstev. Davek bi zajel 75,000 najbolj bogatih gospodinjstev. Tista s premoženjem nad 50 mio dolarjev bi plačala letno 2% davek, tista s premoženjem nad 1 milijardo dolarjev pa 3%. Ta davek bi predvidoma v proračun letno prinesel okrog 275 milijard dolarjev. Predlog predvideva tudi t.i. “izhodni davek”: tisti, ki bi se odpovedali ameriškemu državljanstvu, da bi se izognili plačilu davka, bi si to pravico “kupili” s 40% davkom na premoženje.

Progresivni ekonomisti od Pikettyja, Milanovica, Zucmana, Saeza, Krugmana itd. naprej, oba predloga soglasno pdpirajo.

Bomo videli, kaj se bo iz tega skuhalo. Če bo Trump še naprej nadaljeval s svojo tako učinkovito politiko uničevanja priljubljenosti republikancev, imajo Warrenova, Sanders ali kdo tretji precej možnosti za zmago na predsedniških volitvah 2020, demokrati pa možnost prevzema tudi večine v Senatu. Kar pomeni odprta vrata za uresničitev predlogov progresivnih demokratov.

Nadaljujte z branjem→

Spodnji komentar Ashoke Modyja je eden najbolj uničujočih komentarjev učinkovitosti evrske monetarne unije in argumentov za njeno potrebnost. Mody, v maniri ameriških ekonomistov, ki ne trpijo zaradi čustvene nostalgije, pove tisto, česar si evropski ekonomisti ne upajo niti pomisliti ali javno povedati. Eni so verniki dogme, drugi so raje tiho, ker si nihče ne upa povedati, da je cesar nag. Mody je kot podlago vzel Draghijev govor ob 20. obletnici evra (tudi jaz sem pred časom objavil link na njega) in nato prek analize empiričnih študij povsem pobil vse Draghijeve argumente in argumente drugih, zakaj naj bi bil evro nujen za evropski skupni trg in zakaj naj bi bil koristen za države. Kratek povzetek ključnih točk:

1. Evro je nujen za skupni trg: Ne drži.
2. Evro spodbuja trgovino med članicami: Ne drži, velja kvečjemu nasprotno – trgovina z nečlanicami se povečuje hitreje.
3. Evro spodbuja konvergenco med članicami: Nasprotno, po uvedbi evra se konvergenca med članicami zmanjšuje – države brez evra rastejo hitreje.
4. Evro je nujen za makroekonomsko stabilnost: Ne velja, evro je zaradi fiksacije valutnih tečajev in fiskalnih pravil zmanjšal sposobnost držav za blaženje šokov in povečal makro nestabilnost.

Mody sicer ni omenil še enega ključnega dejstva, in sicer da odprava valutnih rizikov kot ključni argument za uvedbo evra ne vzdrži resne presoje, saj se v nepopolni monetarni uniji (brez skupne fiskalne unije in skupnih obveznic) valutni rizik samo spremeni v kreditni rizik. Namesto s špekuliranjem glede vzdržnosti tečaja valut posameznih šibkejših članic finančni trgi začnejo špekulirati glede vzdržnosti poplačila finančnih obveznosti teh istih članic.

Evro je bil in je še vedno prvenstveno politični projekt. Politični projekt, ki je – kot je bil polovičarsko izveden – skregan z ekonomijo. Pika. Lahko si nadanete rožnata očala in lahko zvijate roke podatkom in lahko izkrivljate rezultate empiričnih študij, pa še vedno ne boste mogli z ekonomskimi argumenti podpreti nujnosti in koristnosti evrske unije in boste morali, tako kot Draghi v zaključku svojega govora, na koncu kot ultimativni dokaz nujnosti obstoja evra kot svetega grala citirati politične argumente: euro is “defining” symbol of the European “political project,” which unites Europeans “in freedom, peace, democracy and prosperity.” Kar samo pomeni priznanje, da niste uspeli zbrati ekonomskih argumentov.

Nadaljujte z branjem→