Kdaj si levi populist?

Dani Rodrik je v dobri znanstveni razpravi o ekonomiki populizma (Populism and the Economics of Globalization) populistične tendence kot odgovor na globalizacijo razdelil na levi in desni populizem. Levi populizem se razvije na osnovi povečanja dohodkovnih in socialnih/razrednih razlik v družbi, desnega pa spodbudi etno/nacionalna komponenta zaradi denimo povečanega vala priseljencev.

No, ker naj bi bilo levemu populizmu skupno, da želi prek davčnih in drugih ukrepov znižati dohodkovne in socialne razlike, so vidne posameznike, ki so pretekli teden podprli predlog kongresnice AOC in senatorke Elizabeth Warren za povišanje zgornje mejne dohodninske stopnje in uvedbo davka na premoženje, proglasili za leve populiste. Eden izmed soavtorjev predloga Warrenove, Gabriel Zucman, je danes na twitterju objavil učinkovit odgovor v dveh slikah. Sliki kažeta višino zgornje dohodninske stopnje in stopnje davka na premoženje v ZDA od leta 1913 do danes.

left populism-1

Vir: Gabriel Zucman

Če so tisti, ki se danes v ZDA (in ostalih razvitih državah) zavzemajo za višjo dohodninsko progresijo in višjo obdavčitev premoženja, levi populisti, so bili levi populisti tudi vsi ameriški predsedniki in predstavniki v kongresu in senatu med letoma 1933 in 1980, ko so bile v ZDA v veljavi zgodovinsko najvišje davčne stopnje. Zucman zato učinkovito odgovarja, da je za populizem morda šlo tam po letu 1918, ko je prišlo v ZDA do močnega povišanja zgornje dohodninske stopnje (najbrž zaradi pritiska po sovjetski revoluciji). Ne poznam političnih razlogov, predpostavljam pa, da je šlo bolj za odgovor na prvo svetovno vojno in potrebo države, da napolni proračun.

left populism-2

Vir: Gabriel Zucman

Ampak, v glavnem, ni se vam treba sramovati in niste levi populist, če se danes zavzemate za višje davke na visoke prihodke in veliko premoženje. Obdobje visokih davkov je bilo namreč hkrati tudi obdobje najnižje neenakosti in najvišje gospodarske rasti v zgodovini. Oboje, kot ugotavlja študija IMF (Berg et al, 2014), gre z roko v roki – znižanje nenakosti povečuje rast. In kot ugotavlja druga študija IMF (Dabla-Norris et al, 2015), prerazdelitev prek davkov omogoča povečanje transferjev, višji dohodki spodnje polovice populacije pa pozitivno vplivajo na gospodarsko rast. Zvišanje deleža dohodka v spodnjih treh kvintilih (spodnjih 60% populacije) za 1 odst. točko, vpliva na pospešitev gospodarske rasti za 0.27 do 0.38 odst. točk.

In ne, znižanje zgornje mejne stopnje dohodnine (za zgornjih 20% ljudi z najvišjimi dohodki) ne vpliva na spodbuditev gospodarske rasti, kot to zatrjujejo konzervativci. Nasprotno, ima značilen negativni učinek – zvišanje deleža dohodka zgornjih 20% za 1 odst. točko vpliva na zmanjšanje rasti BDP za 0.08 odst. točk.

Huh, je treba še kaj reči o levem populizmu?

income share and gdp grpwth_imf

Vir: Dabla-Norris, et al (IMF, 2015)

 

 

%d bloggers like this: