Najprej ni bilo nič videti. Potem je bilo obdobje Covida. Še vedno nič. Nakar je prišlo post-covidno odpiranje. In nenadoma se je iz nič pojavila kitajska raketa – strma krivulja izvoza kitajskih avtomobilov. 2 milijona leta 2021. 3 milijone leta 2022. 5 milijonov leta 2023. 6 milijonov leta 2024. In Kitajska je iz nič v vsega 4 letih pri izvozu avtomobilov prehitela najprej Južno Korejo leta 2022. Nato Nemčijo leta 2023. In nato še Japonsko leta 2024.
Toda to je bil šele začetek. Konec lanskega leta (2025) je kitajski izvoz avtomobilov presegel 8 milijonov, letos naj bi presegel že 12 milijonov.
Kitajska proizvodnja avtomobilov je lani dosegla 34.5 milijonov, več kot tretjino svetovne proizvodnje oziroma več kot ZDA, Japonska, Indija, Nemčija in Južna Koreja skupaj.
Glede na to, da je lani domača prodaja avtomobilov na Kitajskem začela upadati (iz 25 na 22.5 milijonov), to pomeni, da izvoz predstavlja za kitajske proizvajalce pomemben ventil za zapolnitev proizvodnih kapacitet.
Zato je pričakovati, da se bodo kitajski proizvajalci še bolj agresivno podali v izvoz. Če ne bo šlo z neposrednim izvozom (zaradi carin ali celo prepovedi), pa s prenosom proizvodnje na ključne izvozne trge. Tako kot so naredili japonski proizvajalci po uvedbi ameriških “prostovoljnih izvoznih omejitev” (z začetkom maja 1981), ko je bila Japonska prisiljene uvesti prostovoljne omejitve izvoza (VER) za avtomobile, izvožene v ZDA, da bi se izognila obveznim uvoznim kvotam, pri čemer je izvoz omejila na 1,68 milijona vozil letno, kasneje pa na 2,3 milijona. Namesto da bi tustavile prodajo japonskih avtomobilov, so te omejitve spodbudile japonske proizvajalce avtomobilov, da so preselili proizvodnjo v ZDA in se osredotočili na izvoz donosnejših, luksuznih vozil. Čeprav je bil ukrep namenjen pomoči ameriškim proizvajalcem avtomobilov, je v praksi predvsem zaščitil marže pri dobičkih, ob tem pa povzročil višje cene za potrošnike.
Kakšne so perspektive za evropske proizvajalce avtomobilov? Slabe. Marca letos se je CEO Toyote ob obisku avtomobilskega sejma v Pekingu pridušal, da če se Toyota ne bo hitro prilagodila, ne vidi možnosti za preživetje. To pa pomeni prestavitev ključnih razvojnih fiunkcij v Kitajsko, da bi lahko sledili hitrosti razvoja na Kitajskem. Kajti kitajska podjetja s svetlobno hitrostjo uvajajo inovacije na področju razvoja baterij, avtonomne vožnje in integracije softverja in umetne inteligence v proizvodnjo in uporabo avtomobilov.
-
“Unless Things Change, We Will Not Survive”: In a, stark, and direct warning to 484 suppliers in March 2026, Toyota management declared an existential crisis, emphasizing that traditional manufacturing, regardless of Toyota’s quality reputation, cannot compete with the speed and cost structure of Chinese competitors.
-
“With China, For China” Strategy: At the 2026 Beijing Auto Show, Toyota announced a shift to a “Made with China, for China” guiding principle, deepening localization of R&D and appointing local engineers to lead product definition.
-
A “Crisis” Caused by Speed and Cost: Toyota highlighted that Chinese automakers are leading in AI, software integration, and manufacturing efficiency, making Japanese cars feel slow to market.
In če spremljate odločitve evropskih proizvajalcev (Volkswagen, BMW, Mercedes), so ubrali enako pot – prenesli so razvoj nove generacije avtomobilov na Kitajsko (od baterij, avtonomne vožnje do softverja). Nakar upajo, da bodo lahko ta razvoj in prihranke uporabili doma za proizvodnjo avtomobilov za domači trg. Kajti v izvozu bodo zaradi stroškovnega zaostanka za kitajskimi proizvajalci težko tekmovali. Hkrati to pomeni, da bodo najbrž opustili cenejše modele (in jih prepustili kitajskim ponudnikom) in se osredotočili na premijske z višjo maržo. V vsakem primeru pa to pomeni krčenje kapacitet avtomobilske industrije in odpuščanja. Po celotni verigi. Tudi pri nas.
Ne morem si pomagati, da mi ne bi prišla na misel pesem Đorđeta Baalaševića, kjer v refrenu pravi:
Hej narodnjaci, sve vam je u šaci.
Ostavite nešto barem i za nas.



You must be logged in to post a comment.