Mar Slovenija res potrebuje »gazdo«?

Jon Stewart

Branje tega zapisa v Financah mi je izvabljalo nasmešek nad evforičnim stanjem poslanca, legendarnega po svojih izjavah.Malce človeka sicer zbode, ko prebere da »moram biti v prvih vrstah«. Pač tipični pripadnik političnega razmišljanja, kjer je  možnost sestave vlade razumljena kot povabilo na delitev plena, pri kateri so v prvih vrstah najbolj zaslužni. Da ima gospod ambicijo, kar je sicer za pohvaliti, pa je razvidno še malo kasneje ko izjavi da »se vidi na mestu koordinatorja«, torej kar nekakšnega superministra. Vau. Lep napredek: v enem letu od lokalnega nepremičnarja (če se prav spomnim) do superministra nad katerim je le še PV (in mogoče Baroso ter Bog). Moj spodnji del obraza je neodločen med širokim režanjem in kislim nasmehom. Nadaljujte z branjem

Šušteršič namesto Janše kot voditelj desnice?

Padla je vlada, živele predčasne volitve! Glede na nenačelnost nove vladne “koalicije” je to edini verjetni scenarij v naslednjega pol leta. Vladna koalicija s tolikšno količino neinteligentnih, nenačelnih, plagiatorskih ali koruptivnemu tveganju podvrženih kadrov ter s tako majhnim skupnim imenovalcem (biti proti Janši) enostavno ne more biti operativna. Ne more preživeti letošnjega poletja. Ker se obetajo nove volitve in iskanje bolj normalne in operativne vladne koalicije, je seveda vprašanje ali je SDS sposobna ponuditi sestop Janše ter javnosti bolj sprejemljivega kandidata. To bi lahko bila zmagovalna kombinacija – gospodarski program SDS brez Janše in njegove ideološke navlake. Lahko Janez Šušteršič zamenja Janšo? Nadaljujte z branjem

Šibka finančna funkcija in finančni primitivizem v podjetjih

Stanko Štrajn

Veliko se govori o odgovornosti bank in Banke Slovenije pri oblikovanju velikega obsega »slabih« kreditov. Ne smemo pa pozabiti odgovornosti poslovodstev podjetij, saj v veliki večini primerov,  če bi delala v skladu z načeli poslovno finančne stroke in v skladu z zakoni, kreditov glede na finančno stanje in položaj podjetja  sploh ne bi smela vzeti. Posebno pa ne v takšnem obsegu in za tako rizične projekte. Nasprotno – finančno sanacijo in krepitev svojega finančnega položaja  bi morala začeti veliko prej in predvsem v ta namen izkoristiti čas ugodne gospodarske rasti. V takšne strategije bi jih morale siliti tudi banke, če bi spremljale finančni položaj podjetij.  Zato lahko način dogajanja, ki je »ignoriral« strokovnost na poslovno finančnem področju na raznih ravneh, imenujem finančni primitivizem. To je bilo tudi okolje, ki je omogočilo razcvet raznih finančnih malverzacij  v sistemsko pomembnem obsegu. Nadaljujte z branjem

Žerjav: Od junaka do bedaka

Ko se ločujejo dolgoletni partnerji, občajno frči perje. Na dan privrejo najhujše – namišljene ali dejanske – frustracije, ki so se nabirale skozi leta. Padajo hude izjave, ob katerih se naslaja le javnost, služijo pa odvetniki in piarovci. V ta kontekst najbrž spada tudi izjava predsednika vlade ob slovesu ministra za gospodarstvo, Radovana Žerjava iz vlade: “Danes je vlado zapustil najslabši minister za gospodarstvo v zgodovini Slovenije. Niti nujnih obveznosti se mu ni zdelo vredno opraviti.Nadaljujte z branjem

Kje je denar iz slabih kreditov?

Velike izgube v bančnem sektorju, slaba banka in iskanje krivcev za takšno stanje, bo verjetno še kar nekaj časa ena ključnih domačih zgodb. Pri tem je zanimivo, da pa skoraj nikoli ne zasledimo nekih resnejših analiz ali vsaj ocen, kje je ta izgubljeni denar. Zato bom poskušal v nadaljevanju predstaviti nekaj pogledov na to vprašanje. Pred tem pa še nekaj konkretnih številk o nastajanju bančnih terjatev. Da je bila posojilna aktivnost bank najmočnejša v letih pred začetkom krize, je seveda splošno znano, redkeje pa zasledimo dejanske podatke o odobrenih kreditih. Nadaljujte z branjem

Pet let od smrti Janeza Drnovška

Janez Drnovšek 1950 – 2008 *

Bil je najboljša »naključna stvar«, ki se je zgodila Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih. Nekdo, ki je »brez vonja, barve in okusa« (Mladina, 1989), kot »ne-Bulc«, kot čisti stranski produkt proti-establishment sentimenta slovenske javnosti tistega časa skozi velika vrata stopil v degenerirano, lažirano, votlo kuliso velike post-titovske Jugoslavije. Brez pedigreja, brez političnih botrov, od nepomembnosti v hierarhiji skorajda prozoren, vodja neke lokalne bančne ekspoziture iz zasavskih revirjev, ki je po ironičnem spletu okoliščin padel v kolesje političnega rotacijskega ključa in prevzel vodenje post-titovskih političnih zombijev – velike Jugoslavije in gibanja neuvrščenih. Politična pomota. Fatalna politična ironija. Nadaljujte z branjem