Bine Kordež

Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov. Nadaljujte z branjem→

Zdi se, da je v devetem pokusu prodaja Mercatorja vendarle uspela. Prodaja Mercatorja je bila neizogibna, kot sem v Zbogom, Mercator pisal že pred leti. Odkar sta v znanem podmiznem poslu, ki se je zgodil avgusta 2005 v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, državna sklada Kad in Sod leta 2005 prodala svoja deleža v Mercatorju podjetjem v skupini Pivovarne Laško in Istrabenzu (in to ne samo brez prevzemne premije, ampak sta se pri tem še zadolžila pri bankah, da sta kot popotnico novima kupcema Mercator še dokapitalizirala), lastniške strukture v Mercatorju ni bilo več mogoče nadzorovati. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo Mercator pristal v rokah bolj dolgoročnih, tujih lastnikov. Nadaljujte z branjem→

V osvežitev spomina:

Mercatorjeva luknja in kazen (januar 2013)

Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili? (december 2011)

Zmaga pri Mercatorju, nato pa kaj? (december 2011)

Ponos rešen, Mercator zataknjen v grlu (maj 2011)

Zbogom, Mercator (marec 2011)

Leta tečejo, mi pa še vedno zganjamo nacionalno histerijo ob Mercatorju (februar 2011)

Igor Bavčar ima prav – Mercator ne more rešiti živilcev (november 2008)

Bine Kordež

V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamem, da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so »upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize«. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Nadaljujte z branjem→

Nekateri narodi so res malce čudni. Srbi praznujejo poraz na Kosovem polju izpred dobrih 600 let, s katerim so izgubili politično suverenost. Slovenci praznujemo poraz v dražgoški bitki, po kateri so se po umiku partizanov Nemci znesli nad civilnim prebivalstvom Dražgoš. Alenka Bratušek pa, kot da gre za gasilsko veselico, praznuje ob objavi priporočil Sveta EU za odpravo makroekonomskih neravnotežij, s katerimi je bila vladi de facto odvzeta opravilno suverenost. * Nadaljujte z branjem→

Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek praznuje ob objavi priporočil Evropske komisije za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ker naj bi pomenila hvalo na hitro pripravljenemu programu stabilnosti s strani nove vlade, pa je dejstvo, da ta priporočila pomenijo veliko nezaupnico delu tako vlade kot Banke Slovenije. Še več, pripročila EK so izjemno ostra, precizna in ne dopuščajo vladi nič manevrskega prostora. So le ukrepi, ki jim mora vlada slediti, in redna poročanja o učinkovitosti izpolnjevanja teh priporočil. Vlada je s temi pripročili de facto vstopila v stand-by program Evropske komisije, vendar s to razliko, da v zameno ne bo dobila nobenega denarja iz Bruslja. Kvečjemu kazen. Nadaljujte z branjem→