Vlada naj uvede šolnine

Črt Kostevc

Slovenska vlada v zadnjih mesecih pospešeno išče načine kako iz obnemoglega gospodarstva iztisniti dodatne proračunske prihodke, da bi zadostila zahtevam Bruslja in pomirila apetite finančnih trgov. Do sedaj so “našli” obdavčitev potrošnje z dvigom obeh stopenj davka na dodano vrednost in nekaterih trošarin, obdavčitev premoženja z napovedano uvedbo davka na nepremičnine, davka na avtomobile in plovila ter davka na luksuzne nepremičnine. Prav tako so sveže dodatno obdavčeni tudi dohodki najbogatejših, igre na srečo, obresti, dividende in kapitalski dobički, povišano je bilo nadomestilo za uporabo cest, obeta se dvig cen vinjet, itd. Če ste po opisanem dobili občutek, da so v iskanju vaših novcev obrnili že skoraj vsak kamen, niste daleč od resnice. * Nadaljujte z branjem

Kako smo izgubili 300 milijonov – zaradi nižje davčne stopnje na dobiček

Bine Kordež

Nedavno smo lahko v enem izmed dnevnih časopisov prebrali obširnejši prispevek o prilivih z naslova davka na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček preprosteje). Povod je bil seveda rebalans proračuna, po katerem se za letos predvideva le 250 milijonov evrov teh prihodkov ali več kot polovico manj glede na lanske prilive (577 milijonov v 2012). Tako novinarka kot gost takšen upad pojasnjujeta predvsem s poslabšanjem gospodarskih razmer, vse slabših poslovnih rezultatih in posledično nižje plačanimi davki. Da so razmere težke, seveda drži, a vseeno je nižji priliv davkov iz dobička posledica drugih razlogov. Nadaljujte z branjem

Sodišča so sramota te države

Nismo potrebovali primera Balkanski bojevnik ali neupravičenega zadrževanja in nato podobno spornega izpusta Hilde Tovšak iz pripora, da bi videli, da je sodni sistem največja sramota te države. Dovolj bi bilo, če bi pogledali že dva preprosta podatka, in sicer da ima Slovenija na prebivalca največ sodnikov med članicami EU in da hkrati po podatkih Svetovne banke Doing Business 2013 v Sloveniji sodni postopki v standardnem gospodarskem sporu trajajo daleč najdlje v EU ter Evropi nasploh. Povprečen gospodarski spor v Sloveniji do izreka pravnomočne sodbe traja 1,290 dni ali 3,5 let. Slovenija je v tem pogledu med 183 državami na 172. mestu. Za nami ni nikogar iz Evrope, le Afganistan in še nekaj držav. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so sodni procesi več kot polovico krajši, v Albaniji pa trajajo le eno leto. Sodstvo je sramota te države. Trikrat slabše je kot v Albaniji.* Nadaljujte z branjem

Mercator prodan, zdaj je čas za odškodninske tožbe

Zdi se, da je v devetem pokusu prodaja Mercatorja vendarle uspela. Prodaja Mercatorja je bila neizogibna, kot sem v Zbogom, Mercator pisal že pred leti. Odkar sta v znanem podmiznem poslu, ki se je zgodil avgusta 2005 v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Janše, državna sklada Kad in Sod leta 2005 prodala svoja deleža v Mercatorju podjetjem v skupini Pivovarne Laško in Istrabenzu (in to ne samo brez prevzemne premije, ampak sta se pri tem še zadolžila pri bankah, da sta kot popotnico novima kupcema Mercator še dokapitalizirala), lastniške strukture v Mercatorju ni bilo več mogoče nadzorovati. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo Mercator pristal v rokah bolj dolgoročnih, tujih lastnikov. Nadaljujte z branjem

Saga o Mercatorju

V osvežitev spomina:

Mercatorjeva luknja in kazen (januar 2013)

Mercator nad Laško: Se iz pivovarske vojne niste nič naučili? (december 2011)

Zmaga pri Mercatorju, nato pa kaj? (december 2011)

Ponos rešen, Mercator zataknjen v grlu (maj 2011)

Zbogom, Mercator (marec 2011)

Leta tečejo, mi pa še vedno zganjamo nacionalno histerijo ob Mercatorju (februar 2011)

Igor Bavčar ima prav – Mercator ne more rešiti živilcev (november 2008)

Je že čas za drugačno ekonomsko politiko?

Bine Kordež

V teh dneh beremo o koalicijskem usklajevanju glede ukrepov na področju pokojnin. Verjamem, da se bo g. Erjavec ponovno boril »kot lev«, da bi do znižanja ne prišlo, saj so »upokojenci že dovolj prispevali k razreševanju finančne krize«. Na drugi strani pa bo finančni minister poskušal dokazati, kako je ta ukrep nujen za vsaj delno izboljšanje proračunske situacije. Seveda pa obe strani zanemarjata ključen argument in sicer, da tudi morebitno znižanje pokojnin proračunskega primanjkljaja ne bo zmanjšalo, zaradi česar bi bil ta ukrep neučinkovit in torej nepotreben. Kar bi privarčevali pri izdatkih, bi se v pretežni meri odrazilo v nižjih proračunskih prihodkih in končni finančni rezultat bo enak, nezadovoljstvo pa ogromno. Sedaj bi bil verjetno že čas, da bi tudi na finančnem ministrstvu (pa še kje) dali na mizo aktualne proračunske številke ter potegnili vzporednice s sprejetimi in deklariranimi ekonomskimi ukrepi zadnjih vlad. Nadaljujte z branjem