Mercatorjeva luknja in kazen

Včeraj predstavljeni poslovni rezultati Mercatorja za lansko leto potrjujejo, kar smo neformalno vedeli že kar nekaj časa: da je trgovska družba zaradi nefokusiranega poslovanja na osnovno dejavnost poslovala slabo, da se ni pravočasno in primerno odzvala na agresivni pohod konkurence (vendar ne samo nizkocenovnih diskontarjev) in da je v bilancah skrivala okostnjake v obliki prevrednotenih nepremičnin. Večina izgube za lansko leto (v višini 104 mio evrov) izhaja iz odpisov vrednosti.

Zanimivo (in po drugi strani razumljivo) pa je, da v družbi na včerajšnji tiskovni konferenci niso povedali ključnega podatka, od katerega zna biti odvisna prihodnost Mercatorja, in sicer kakšna je zadolženost glede na sredstva. Lahko pa si ta podatek ogledate v njihovem poročilu za lansko leto in polletnih rezultatih. Prav tukaj se namreč skriva ena izmed napak Mercatorjeve ekspanzije še iz Jankovićevih časov, ki jo je tako veselo nadaljeval tudi Debeljak. Breme financiranja in refinanciranja teh obveznosti predstavlja ključno coklo prihodnjega Mercatorjevega razvoja, ki bi mu lahko preprečevala bolj uspešno “fokusiranje” na osnovno dejavnost in na uspešnejše tekmovanje s konkurenti.

To gnilo jabolko v Mercatorju danes seveda tudi razgalja napačnost lanske obrambne strategije Mercatorja pred prevzemom. Lastniki Mercatorja so zaradi tega v enem letu izgubili približno polovico vrednosti, kar seveda posledično vpliva tudi na njihove bilance. V morebitni skorajšnji prodaji bo nov strateški lastnik dobil Mercator zelo zelo poceni. Tudi to je eden izmed razlogov, kot sem napisal že lani, zakaj bi morali štiri ključne šarlatane iz lanske obrambne akcije – Žigo Debeljaka, Boruta Jamnika, Cvetko Selšek in Franceta Križaniča – namočiti v katran in perje in jih poslati na sramotilni sprehod po ljubljanskih ulicah.

%d bloggers like this: