Slovenski socializem se širi v Ameriko

Matt Bruenig je danes v New York Timesu predstavil idejo, kako zmanjšati neenakost v ZDA. Ideja je zelo preprosta in pritisk se nam ne bi premaknil niti na tretji decimalki, če ne bi Bruenig predlagal praktično slovenskega koncepta državnega holdinga. Bruenigova ideja je, da ameriška vlada ustanovi državni sklad, ki bi kupoval delnice ameriških podjetij, pri čemer bi vsak državljan  dobil po eno (neprenosljivo) delnico in bil vsako leto upravičen do univerzalne temeljne dividende (UTD). Sklad bi postopoma postal največji lastniški sklad v državi in bi lahko izplačeval letne dividende vse tja do 8 tisoč dolarjev na državljana letno. Edina težava je, kako skladu zagotoviti sredstva za nakupe delnic. ZDA niso tako bogate z naravnimi viri kot Aljaska in Norveška, zato je treba zagotoviti druga sredstva.

Prvi način, ki diši po Sloveniji, je, da bi ameriška država vanj vložila obstoječe državno premoženje, kot so zemljišča, stavbe, deli infrastrukture, dodatna sredstva pa bi dobila prek davkov na nepremičnine, na finančne transakcije in na izplačane dividende ter prek nove vrste davka na dobiček. Pri slednjem bi morala podjetja obvezno vsako leto izdati nove obveznice in jih nameniti v ta sklad, prav tako pa v primeru pomembnih sprememb, kot so prva izdaja delnic, nakupi in prevzemi. Druga ideja je še kanček bolj radikalna, vendar pa ne zahteva dodatnih davkov. Le Fed bi spremenil svojo politiko izdajanja novega primarnega denarja. Danes ga izdaja tako, da odkupuje državne vrednostne papirje in korporativne obveznice, v bodoče pa bi Fed namesto obveznic odkupoval delnice podjetij.

Nadaljujte z branjem

Če želite evro, morate zlomiti demokracijo v članicah EU

DAMIJAN blog

Saša Vidmajer je danes v Delu zadela bistvo dogajanja v Evropi v zadnjem desetletju:

Razkol, ki ga gledamo, kaže, kako različno Evropa razume demokracijo. Ena stran se sklicuje na vladavino prava in ozemeljsko celovitost države, druga na načelo samoodločbe narodov in participacijo državljanov. Med njima je brezkončen konflikt. V Kataloniji ne gre samo nacionalno državo, podobno kot na vrhuncu dolžniške krize v Grčiji ni šlo samo za dolg. V samem bistvu obojega je demokracija.

Zadela je to, česar se takrat, ko smo uvajali evro, ne leta 1999 v EU in ne leta 2007 v Sloveniji, nismo zavedali. Da namreč uvedba skupne valute pomeni, da bo treba odpraviti ne samo nacionalno suverenost, ampak tudi demokracijo v državah članicah. Skupna valuta ne pomeni samo očitnega – da se je treba odpovedati svoji lastni valuti in suverenosti pri izvajanju monetarne (in posledično tudi fiskalne) politike. Pomeni tudi, da ko asimetrični šok (lokalna kriza)…

View original post 666 more words

Kako sta Janševa in Pahorjeva vlada sistemsko omogočili rop stoletja v TEŠ 6

Iz Vmesnega poročila o javnem naročanju pri investiciji v blok 6 TE t.i. Hanžekove parlamentarne komisije sledi, kako so vsi vladni organi, pristojni za  izvedbo investicije v 6. blok TEŠ, zavestno in sistematično izigrali domačo zakonodajo in direktive EU, da bi lahko omogočili rop, kot ga v zgodovini Slovenije še ni bilo. Hanžekova komisija je ugotovila zelo preprost mehanizem pri tem, in sicer da je vlada TEŠ, ki je v 100% lasti HSE, ta pa v 100% lasti države, izločila iz seznama zavezancev za javna naročila. In to je omogočilo, da ni bilo transparentnosti in nadzora nad naročili gradbenih del in opreme pri gradnji TEŠ 6, pač pa so lahko igro vodili gospodje iz Velenja in Šoštanja. In ni šlo za nenamerno opustitev dolžnih dejanj, pač pa za naklep. Spodaj je povzetek glavnih ugotovitev Poročila.

Edini ali pa največji problem tega Vmesnega poročila, tudi če je bil ugotovljen naklep, je,  da gre za brezzobi tiger, ki nima neposrednih posledic za krivce za ta rop. Poročilo parlamentarne komisije pač lahko ugotavlja zgolj politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ne pa tudi kazenske ali materialne odgovornosti. Indentificirane krivce – (če izpustimo Andreja Bajuka) Andreja Vizjaka, Janeza Janšo, Franceta Križaniča, Mateja Lahovnika in Boruta Pahorja – lahko na odgovornost pokličejo zgolj volilci. Da jim pač ne dajo svojega glasu.  Vendar pa volilcev ta odgovornost navedenih politikov za največji rop v zgodovini Slovenije očitno ne gane preveč.

Nadaljujte z branjem

Impresivno znižanje revščine v Aziji – zaradi postopnega odpiranja in neupoštevanja nasvetov iz tujine

Spodnja slika ne potrebuje komentarja. Razen morda, da je znižanje absolutne revščine v vzhodnoazijskih državah zasluga (1) zavestnih politik kontrolirane internacionalizacije njihovih gospodarstev (odprtost za tuje naložbe, najprej v posebnih ekonomskih conah, šele nato splošno, in prevladujoča izvozna usmerjenost), in (2) kontrolirano postopno odpiranje tujemu kapitalu in tuji konkurenci ter ignoriranje nasvetov IMF glede privatizacije, liberalizacije cen, (ne)uravnavanja deviznega tečaja itd.

Nadaljujte z branjem

Globalizacija je znižala dohodkovno neenakost med državami, vendar…

Lahko sicer sovražite globalizacijo in jo krivite za marsikaj, toda vključitev nerazvitih držav (predvsem Kitajske, Indije, ostalih azijskih držav ter držav Latinske Amerike) v svetovno trgovino ter preselitev industrijske proizvodnje iz Zahoda na Vzhod in Jug, je tem državam preko sproščenega dostopa na trge zahodnih držav omogočila hitri gospodarski razvoj. Ter seveda konvergenco (dohitevanje) z razvitimi državami. Spodnja slika vam kaže, da ne glede na to, kateri koncept globalne neenakosti vzamete (netehtan (1), tehtan (2) ali na podlagi anketnih podatkov o porabi gospodinjstev (3)), je svetovna neenakost najkasneje po letu 2005 začela upadati. Preprosto rečeno, nerazvite države zaradi hitrejše gospodarske rasti dohitevajo klub razvitih držav.

Slika 1: Globalna neenakost med državami (Gini)

Nadaljujte z branjem

Res hočete ničelno gospodarsko rast?

Mnogi ekstremni levičarji nasprotujejo gospodarski rasti, ker da je ta škodljiva za okolje (“rast ni vzdržna”) in ker da smo že dosegli stopnjo saturacije z dobrinami. Problem pa je, da pri tem niso mislili dlje od konce svojega nosu in niso premislili, kaj to dejansko pomeni. Branko Milanovic je ta teden v dveh komentarjih izvedel ta miselni eksperiment in ga ilustriral s podatki. Ničelna gospodarska rast pomeni, da se sedanja raven BDP zamrzne. Če prebivalstvo stagnira, to pomeni tudi zamrznjeno raven blaginje (BDP na prebivalca) na sedanji ravni. Toda ničelna gospodarska rast pomeni tudi, da sedmino svetovnega prebivalstva obsodite na življenje v revščini pod mejo revščine (1.9 dolarja na dan) oziroma četrtino prebivalstva pri meji revščine 2.5 dolarja na dan. Če bi upoštevali še, da v revnih državah število prebivalcev narašča, bi ničelna rast BDP pomenila pospešeno drsenje v še večjo revščino za četrtino svetovnega prebivalstva.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading