Paul Krugman: Europe’s Economic Suicide

The prescription coming from Berlin and Frankfurt is, you guessed it, even more fiscal austerity. This is, not to mince words, just insane. Europe has had several years of experience with harsh austerity programs, and the results are exactly what students of history told you would happen: such programs push depressed economies even deeper into depression. And because investors look at the state of a nation’s economy when assessing its ability to repay debt, austerity programs haven’t even worked as a way to reduce borrowing costs.

Read more about by Paul Krugman.

The Economist: Return of the euro crisis

The high is over. The European Central Bank’s two long-term refinancing operations (LTROs) in December and February saw commercial banks borrow over €1 trillion ($1.3 trillion) of three-year money at the ECB’s main interest rate, which it had cut to 1%. Ostensibly a scheme to keep euro-area banks afloat, the LTROs also boosted flagging public-debt markets in the zone’s southern periphery, as banks used some of the cash to buy high-yielding bonds. That effect has faded.

Read more about in The Economist.

Spiegel: Draghi’s ‘Growth Pact’

Be it austerity queen Angela Merkel or Socialist François Hollande, European politicians are suddenly in agreement with ECB President Mario Draghi’s proposal to round out the European fiscal pact’s austerity measures with a “growth pact.” But many seem to have a different idea about what this means.

Read more about in Spiegel.

Lahko s pristopom »z macolo nad šolstvo« rešimo državo?

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

Zaradi velike gospodarske recesije in razbohotenega javnega dolga so bile v preteklih letih vse razvite države prisiljene v fiskalne konsolidacije. Čeprav je vsaka država pri tem ubrala sebi prilagojeno specifično politiko zmanjševanja proračunskega primanjkljaj, pa so osnovne konture fiskalnega prilagajanja med državami vendarle enake. Večina držav je kot primarni ukrep uporabila zniževanje javnih izdatkov, kot dopolnilnega pa povečanje specifičnih davkov. * Nadaljujte z branjem

Varčevalni ukrepi oziroma od česa bomo živeli čez 10 let?

Splošna opozorilna stavka javnega sektorja v sredo je bila eno izmed najbolj bolno groteskih dejanj v samostojni Sloveniji. Situacija me spominja na lopova, ki je ukradel zlato uro, nato pa joka in gladovno štrajka, ko ga zasačijo in mu jo odvzamejo. Zaposleni v javnem sektorju smo od leta 2008 naprej po zaslugi Virantove plačne reforme dobili skupaj za milijardo evrov več v obliki povišanih plač. To je zaradi usklajevanja s plačami dodatno spodbudilo rast pokojnin prav tako za eno milijardo evrov, pa tudi rast nekaterih socialnih transferjev. Ker ni bilo pokritja v prihodkih proračuna za te povečane izdatke, se je zanje morala država zadolžiti v tujini. In zdaj, ko je država na kolenih prav zaradi zadolževanja za te nerazumne zadeve, sindikati v javnem sektorju protestirajo, ker se jim delno jemlje, kar so neupravičeno pridobili v času krize! Štrajkajoči, kje imate obraz? Kako lahko pogledate v oči zaposlenih v gospodarstvu, ki te vaše povišane plače in pokojnine odplačujejo? * Nadaljujte z branjem

Je konkurenčnost “brez veze”?

Vedno znova se prisrčno nasmejem, ko preberem kakšno pavšalno izjavo profesorja Mencingerja. V zadnjem času sta me zelo zabavali dve njegovi izjavi. Nekaj tednov nazaj mi je prišel pod roko zeleni zvežčič Gospodarska gibanja, ki ga izdaja EIPF d.o.o. Običajno ga le na hitro prelistam, tokrat pa se mi je pogled ustavil na uvodnem sestavku izpod peresa profesorja Mencingerja o pomenu koncepta konkurenčnosti za gospodarski razvoj. * Nadaljujte z branjem