Dolg jezik, dražji denar

Slovenija je včeraj po pričakovanju uspešno izdala desetletno državno obveznico v vrednosti 1,72 milijarde dolarjev, nominirano v ameriških dolarjih. Cena zadolžitve naj bi znašala 5,70%, kar je na ravni zahtevanih donosov, ki so jih v tem tednu dosegale desetletne državne obveznice RS69 (je pa včeraj zahtevan donos slednje padel že tudi na 5,51%). Toda Slovenija je za ta sposojen denar plačala bistveno več kot bi lahko z nekoliko več politične spretnosti in če bi politiki znali brzdati svoje jezike. * Nadaljujte z branjem

Fiskalna konsolidacija v času depresije je samomor

Medtem ko se članice EU opotekajo in padajo pod težo fiskalnega posta za vsako ceno, so vodilni evropski in ameriški makroekonomisti že zdavnaj prišli do konsenza, da je izvajanje fiskalne konsolidacije v času gospodarske depresije podobno samomoru. Strošek zniževanja javnega dolga je bistveno bolj preprost in cenejši, če države fiskalno konsolidacijo izvedejo, ko je kriza mimo. Zato je edina “življenjska” alternativa za EU, da fiskalno konsolidacijo odloži na čas po krizi. Nadaljujte z branjem

Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu

Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati. Nadaljujte z branjem

Fiskalno pravilo za telebane

Zadnje tedne sem imel to nesrečo, ali pa privilegij, da sem imel zelo intenzivne in poglobljene debate o fiskalnem pravilu z nekaterimi predstavniki opozicije, ki so se počutili užaljene, ker sem njihovo nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo poimenoval talibansko, za državo škodljivo početje. Iz teh dolgotrajnih debat se je izkristaliziralo dvoje. Prvič, da opozicijski poslanci dejansko sploh ne razumejo, za kaj gre, in da ne ločijo med fiskalnim pravilom, fiskalnim paktom EU ter simulacijami javnofinančnih gibanj naše vlade. In drugič, da je gradivo (ustavne spremembe, zakonski predlog in obrazložitev zakona) vlada precej slabo pripravila. * Nadaljujte z branjem

Varčevati ali trošiti?

To je verjetno najpomembnejša makroekonomska dilema trenutno v Evropi. Uradna nemška ekonomska filozofija, temelječa na ortodoksni logiki strogega posta, zagovarja, da se morajo države najprej razdolžiti. Torej morajo najprej varčevati, uravnotežiti javne finance in ustvariti bolj zdrave temelje za rast. Toda v času, ko so tako gospodinjstva kot podjetja prezadolžena in so se instinktivno zakrčila ter zmanjšala trošenje, dodatno varčevanje države negativni povpraševalni šok samo še poglablja. Posledica je še bolj globoka recesija. * Nadaljujte z branjem

Postaja EU transferna unija?

Včerajšnja odločitev nemškega ustavnega sodišča, da evropski reševalni sklad ESM ni v nasprotju z ustavo, je prinesla veliko olajšanje med voditelji EU držav. Hkrati pa je ta odločitev odprla tudi pot naprej v smeri preobrazbe EU v transferno unijo. Bistvo koncepta transferne unije, na katerem temelji tudi nacionalna država s številnimi regijami, je v tem, da države (regije), ki so bolj uspešne – to pa so tudi zato, ker imajo koristi od enotnega trga – s transferji pomagajo bolj šibkim državam (regijam). To spoznanje pa je, zdi se, v Nemčiji sprožilo svojevrsten psihološki šok. Nadaljujte z branjem

What went wrong in Slovenia?

The decline could hardly be more dramatic. From 7 % economic growth in 2007 to a 7.8 % decline in 2009. From 22 % public debt as a percentage of GDP in 2007 to 52% of GDP in 2012. In only a few years Slovenia made a “progress” from the best pupil in the class to a country on the verge of bankruptcy. What went wrong?

English version of my OpEd piece in Die Presse. * Nadaljujte z branjem