Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?

Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier. Nadaljujte z branjem

Je mar Janez Janša neprišteven?

Predstavljajte si,  da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako? Nadaljujte z branjem

Zakaj bo Slovenija bankrotirala? Institucionalni pogled

Slovenija je v preteklem mesecu postala zvezda mednarodnega gospodarskega tiska. Drastično znižanje bonitet države, bank in podjetij, dvig premije za tveganje bankrota države nad raven Španije ter uvrstitev v skupino držav, ki so morale zaprositi za finančno pomoč EU nas je nenadoma dvignilo v fokus mednarodnih medijev, ki se leta dolgo niso zmenili za nas. Skupno tem zapisom je presenečenje nad dejstvom, da je tako urejena in dolgočasno uspešna država lahko pristala v breznu med največjimi poraženci. *

Nadaljujte z branjem

Slovenski New Deal

Zakaj New Deal?

Kriza v evro območju dobiva razsežnosti gospodarske depresije v 1930. letih ter japonskih dveh izgubljenih desetletij po letu 1990. Iz obeh kriznih epizod sledijo trije temeljni nauki. Najslabša možna odločitev je, da se vlada v času krize tovrstnih razsežnosti odloči za drastično konsolidacijo javnih financ, ki poreže javne izdatke za investicije. Takšna politika varčevanja neposredno zmanjšuje gospodarsko rast oziroma poglablja recesijo. Breme dolga, ki je nastal bodisi zaradi povečanih kriznih izdatkov (za brezposelnost in socialne transferje), bodisi zaradi sanacije bank, se ob gospodarski stagnaciji samo še povečuje in dela državo še bolj ranljivo za finančne trge, ki refinancirajo njen javni dolg. Varčevanje v času krize deluje prociklično in je absolutno kontraproduktivno. * Nadaljujte z branjem

Slovenski državni holding – legalizirana nacionalizacija nacionalnega interesa

Igor Masten

Ime Slovenski državni holding – SDH je te dni tisto, kar drži ljudi v napetosti skoraj tako, kot bi naša nogometna reprezentanca igrala v finalu svetovnega prvenstva. O SDH je znano malo, saj naj bi konkretnejše obrise finančni minister predstavil po tem, ko bo ta članek šel že v tisk. Zato je prav zanimivo v medijih spremljati komentarje, ki so osnovani na poročanju medijev, potem mediji povzemajo komentarje, in tako naprej. Tako smo v lepem krogu (zelo verjetnega) množenja netočnosti. Zato se bom omejil na komentar dveh načel, ki bosta po mojem mnenju ključni za uspešno delovanje holdinga, in za kateri tudi ob podrobni predstavitvi zasnove SDH ne bomo vedeli ali bosta spoštovani. * Nadaljujte z branjem

Francoski amandma fiskalnemu paktu ter losov test fiskalne politike

Igor Masten

Francija se je odločila, da Evropskega fiskalnega pakta ne bo ratificirala, dokler se ta ne bo dopolnil z določili o rasti. Večina komentatorjev to razume kot zasuk od evropske politike konsolidacije javnih financ. Vendar ni. Francoski predlog ima nek ekonomski smisel, saj utegne, v kolikor bo spretno izveden, še ojačati proces javnofinančne konsolidacije, ne da bi pri tem bilo kaj posebnega za rast sploh narediti. Sicer ne vem ali imajo francoski socialisti točno to v mislih, vendar to ni važno. Važen je končni učinek. * Nadaljujte z branjem

Grška drama in mehčanje Angele Merkel

Panika na finančnih trgih ter mrzlično sestankovanje tehnokratov na relaciji Frankfurt – Bruselj po grški politični pat poziciji izdaja videz, da je situacija zelo resna. Dramatična. Pa vendarle gre pri tej grški zgodbi morda bolj za dajanje vtisa dramatičnosti kot pa za resnično dramo. Naj povem že na začetku, verjetnost za grški odhod iz evra je minimalna. Ni pa seveda povsem neverjetna. * Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: