Slovenski New Deal

Zakaj New Deal?

Kriza v evro območju dobiva razsežnosti gospodarske depresije v 1930. letih ter japonskih dveh izgubljenih desetletij po letu 1990. Iz obeh kriznih epizod sledijo trije temeljni nauki. Najslabša možna odločitev je, da se vlada v času krize tovrstnih razsežnosti odloči za drastično konsolidacijo javnih financ, ki poreže javne izdatke za investicije. Takšna politika varčevanja neposredno zmanjšuje gospodarsko rast oziroma poglablja recesijo. Breme dolga, ki je nastal bodisi zaradi povečanih kriznih izdatkov (za brezposelnost in socialne transferje), bodisi zaradi sanacije bank, se ob gospodarski stagnaciji samo še povečuje in dela državo še bolj ranljivo za finančne trge, ki refinancirajo njen javni dolg. Varčevanje v času krize deluje prociklično in je absolutno kontraproduktivno. * Nadaljujte z branjem

Slovenski državni holding – legalizirana nacionalizacija nacionalnega interesa

Igor Masten

Ime Slovenski državni holding – SDH je te dni tisto, kar drži ljudi v napetosti skoraj tako, kot bi naša nogometna reprezentanca igrala v finalu svetovnega prvenstva. O SDH je znano malo, saj naj bi konkretnejše obrise finančni minister predstavil po tem, ko bo ta članek šel že v tisk. Zato je prav zanimivo v medijih spremljati komentarje, ki so osnovani na poročanju medijev, potem mediji povzemajo komentarje, in tako naprej. Tako smo v lepem krogu (zelo verjetnega) množenja netočnosti. Zato se bom omejil na komentar dveh načel, ki bosta po mojem mnenju ključni za uspešno delovanje holdinga, in za kateri tudi ob podrobni predstavitvi zasnove SDH ne bomo vedeli ali bosta spoštovani. * Nadaljujte z branjem

Francoski amandma fiskalnemu paktu ter losov test fiskalne politike

Igor Masten

Francija se je odločila, da Evropskega fiskalnega pakta ne bo ratificirala, dokler se ta ne bo dopolnil z določili o rasti. Večina komentatorjev to razume kot zasuk od evropske politike konsolidacije javnih financ. Vendar ni. Francoski predlog ima nek ekonomski smisel, saj utegne, v kolikor bo spretno izveden, še ojačati proces javnofinančne konsolidacije, ne da bi pri tem bilo kaj posebnega za rast sploh narediti. Sicer ne vem ali imajo francoski socialisti točno to v mislih, vendar to ni važno. Važen je končni učinek. * Nadaljujte z branjem

Grška drama in mehčanje Angele Merkel

Panika na finančnih trgih ter mrzlično sestankovanje tehnokratov na relaciji Frankfurt – Bruselj po grški politični pat poziciji izdaja videz, da je situacija zelo resna. Dramatična. Pa vendarle gre pri tej grški zgodbi morda bolj za dajanje vtisa dramatičnosti kot pa za resnično dramo. Naj povem že na začetku, verjetnost za grški odhod iz evra je minimalna. Ni pa seveda povsem neverjetna. * Nadaljujte z branjem

Zakaj fiskalno pravilo ne pomeni demokratičnega deficita

Večina domače javnosti fiskalnega pravila ne razume oziroma ga meša z ostrimi varčevalnimi ukrepi. V strokovni javnosti, ki se je v tej zvezi do sedaj javno izrazila, pa se mnenja gibljejo od tega, da je fiskalno pravilo nepotrebno, do tega, da pomeni večji demokratični deficit oziroma utegne pomeniti odpoved demokraciji, zato ga velja temeljito premisliti preden ga zapišemo v ustavo. Čeprav legitimna, pa so mnenja o nepotrebnosti fiskalnega pravila oziroma o njegovi protidemokratičnosti – če smem uporabiti grob izraz – napačna. Temeljijo namreč na napačnih predpostavkah, ne upoštevajo stvarnosti in ne razumejo, kako fiskalno pravilo deluje. * Nadaljujte z branjem

Visoko šolstvo v primežu varčevalnih ukrepov

Jože P. Damijan in Sašo Polanec

Izobraževanje in šport naj bi z varčevalnimi ukrepi izgubila 174.4 milijonov, kar je  12.2 odstotka od 1,424 milijonov sredstev v letu 2011, medtem ko naj bi visoko šolstvo, znanost in tehnologija izgubila 110,5 milijonov evrov, kar je kar 18 odstotkov od celotnih 614.8 milijonov sredstev.To pomeni, da bi visoko šolstvo izgubilo bistveno več kot ostale dejavnosti javnega sektorja, ki naj bi v povprečju izgubile le 7.3 odstotke sredstev.* Nadaljujte z branjem

Je konkurenčnost “brez veze”?

Vedno znova se prisrčno nasmejem, ko preberem kakšno pavšalno izjavo profesorja Mencingerja. V zadnjem času sta me zelo zabavali dve njegovi izjavi. Nekaj tednov nazaj mi je prišel pod roko zeleni zvežčič Gospodarska gibanja, ki ga izdaja EIPF d.o.o. Običajno ga le na hitro prelistam, tokrat pa se mi je pogled ustavil na uvodnem sestavku izpod peresa profesorja Mencingerja o pomenu koncepta konkurenčnosti za gospodarski razvoj. * Nadaljujte z branjem

Zakaj se v letu 2011 nismo nikamor premaknili?

Leto 2009 je bilo za Slovenijo z vidika konkurenčnosti katastrofalno. To se je pokazalo tako v hudem padcu BDP (za 8%) kot seveda v hudem padcu na večini lestvic konkurečnosti, ki merijo učinkovitost poslovnega okolja v državi. Na lestvici IMD za leto 2010 je Slovenija med 58 državami, zajetimi v analizi, padla za neverjetnih 20 mest. Na lestvici World Economic Forum (WEF) pa je Slovenija v letu 2010 padla za osem mest (iz 37. na 45. mesto). * Nadaljujte z branjem

Trije razlogi za izgubljeno gospodarsko rast

V zadnjih tednih me mnogi kolegi in novinarji iz tujine vse bolj zaskrbljeno sprašujejo, kaj se dogaja s slovenskim gospodarskim tigrom. Ne gre jim v račun, da je Slovenija, ki je vedno rasla za 2 do 3 odstotne točke hitreje od povprečja evroobmočja, nato v letu 2009 zabeležila dvakrat večji padec BDP od povprečja evro območja (glej sliko). Prav tako si ne znajo pojasniti, kako Sloveniji v letu 2010, katere izvoz je dvetretjinsko odvisen od držav evroobmočja, predvsem Nemčije in Avstrije, ni uspelo izkoristiti visoke gospodarske rasti v Nemčiji (3,9%) in Avstriji (2,5%) oziroma celotnem evroobmočju (2%). Slovenija pa je z 1-odstotno rastjo povsem na repu držav EU.* Nadaljujte z branjem

Čas je, da državljani ponovno prevzamemo državo

Razvoj krize po letu 2008 je pokazal, da povečana državna intervencija v gospodarstvu ne more povrniti zaupanja v finančne institucije in v gospodarsko rast. Še več, dogajanje v zadnjih treh letih je razkrilo šibkost in nemoč vlad pri stabilizaciji gospodarskih in socialnih razmer in še bolj pri vzpostavljanju temeljev za učinkovit prihodnji razvoj. Gospodarska rast zato ostaja krhka in negotova, s tem pa se vse bolj razrašča tudi nezaupanje v sposobnosti vlad širom sveta, da sploh lahko najdejo učinkovit izhod iz krize. Ob nezaupanju v gospodarstvo so ljudje širom sveta izgubili tudi zaupanje v državo.* Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: