Krugman o “grehu in kazni” kot napačni percepciji

Še drug pogled na moralistični pogled iskanja prave rešitve za izhod iz krize. Kot pravi Krugman, je moralistični pogled na iskanje rešitve izhoda iz krize napačen iz dveh vidikov. Prvič, ker sedanja depresija in nizka zaposlenost nista posledica tega, ker smo nekoč preveč trošili, ampak ker sedaj premalo trošimo. In drugič, grešniki, ki so nas pripeljali v krizo, niso iste osebe, ki sedaj trpijo zaradi varčevanja. Ali drugače rečeno, pokoro za krizo plačujejo tisti, ki je niso povzročili. Nadaljujte z branjem

Pasti ekonomskih nasvetov politiki

Daron Acemoglu in James Robinson, avtorja izvrstne vendar kontroverzne knjige Why Nations Fail?, v še vročem eseju Economics versus Politics: Pitfalls of Policy Advice razpravljata o pasteh ekonomskih nasvetov politiki. Natančneje, razpravljata o tem, česa ekonomisti ne razumejo, ko dajejo ekonomske nasvete politikom in da morajo za večjo učinkovitost  svojih nasvetov upoštevati politično realnost in dolgoročne politične in ekonomske posledice. Gre preprosto za to, o čemer s kolegi ekonomisti pogosto razpravljamo v povišanih tonih, da so “čisti”, “textbook” ekonomski nasveti, ki abstrahirajo politično realnost, večinoma povsem zgrešeni. Preprosto zato, ker, prvič, “čistih” ekonomskih idej običajno sploh ni mogoče uveljaviti v dani politični realnosti, ali pa je njihova uveljavitev, drugič, lahko celo škodljiva iz vidika, ki nas ekonomiste najbolj zanima – z vidika maksimizacije družbene blaginje. Nadaljujte z branjem

Sumljiv beg kapitala iz Cipra in kdo bo prava žrtev ciprskega finančnega kolapsa

Medtem ko se ciprske banke pripravljajo na današnje odprtje, če bo do njega res prišlo, je vprašanje, koliko depozitov je medtem še ostalo na računih ciprskih bank. Konec decembra 2012 so imele ciprske banke še za 70.2 mlr evrov depozitov, po zadnjih uradnih podatkih za konec januarja 2013 pa še za 68.4 mlr evrov (glej sliko spodaj). Spiegel poroča, da naj bi pred podpisom prvega bailout načrta (16. marca 2013), ki ga je kasneje ciprski parlament zavrnil, v strahu pred uvedbo davka na depozite iz ciprskih bank izginilo mnogo depozitov. Ciprski parlament je že uvedel preiskavo. Nadaljujte z branjem

Priprave na trojko: Kako se je “pogajal” Ciper

Precej dober opis in kronologija tega, kako so prejšnji teden potekala pogajanja med trojko in Ciprom sta zabeležena v torkovi izdaji Wall Street Journala. Ciprski politiki so blefirali do konca, vendar niso imeli dobrih kart. Niso jih mogli imeti. Nekaj minut pred polnočjo v nedeljo so morali pristati na vse pogoje trojke. Objavljam nekaj odlomkov v vednost, da se naša nova vladna ekipa lahko psihološko pripravi. Nadaljujte z branjem

Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube

V zadnjih dneh je najpogosteje obravnavana tema v finančnem svetu vsekakor Ciper in predlagana obdavčitev depozitov v tamkajšnjih bankah. Kakorkoli je seveda ta predlog precejšen precedens v dosedanjih način reševanja bančne problematike, vseeno ne moremo mimo dejstva, da predstavlja ciprsko gospodarstvo manj kot dva promila skupnega gospodarstva evrskega območja. Torej toliko, kot je vloga kake newyorške četrti v celotni ekonomiji Združenih držav, kar vsekakor kaže na krhkost funkcioniranja in predvsem reševanja problemov v celotni Evropski Uniji ter še posebej v Evro skupini. Nadaljujte z branjem

Trojka zavrnila ciprski “Plan B” in posledice za Slovenijo

Po poročanju Spiegla, ki se sklicuje na grške medije, naj bi danes v pogovoru s ciprskim predsednikom vlade predstavniki Trojke (ECB, EK, MDS) že zavrnili ciprski “Plan B”. Po tem nadomestnem planu naj bi namesto enkratnega davka na bančne depozite ciprska vlada izdala obveznice, za katere bi jamčili s sredstvi pokojninskih skladov in sredstvi ciprske pravoslavne cerkve. Uradniki Trojke naj bi dvomili v kvaliteto teh jamstev. Na drugi strani pa so ciprske peripetije glede zavrnitve osnovnega predloga Trojke  močno razbesnile nemško vlado, ki je očitno izgubila potrpljenje z muhastimi Ciprčani. Nadaljujte z branjem