Pomembno je, kaj izvažamo

S kolegoma (Č. Kostevc in M. Rojec) se trenutno ukvarjamo z raziskovanjem delovanja t.i. “global supply chains” v skladu s konceptom, ki ga je opisal Baldwin (2012). Zadevo raziskujemo na vzorcu 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope (države CEE), in sicer na ravni panog. Rezultati analize kažejo nekaj zanimivih značilnosti, ki vam jih bom na kratko predstavil prek nekaj slik, ki povedo zgodbo. Prva značilnost je, da so neposredne tuje investicije (NTI) v obdobju 1995-2007 seveda močno vplivale na prestrukturiranje izvoza CEE držav (slika 1).

Slika 1: Neposredne tuje investicije in rast izvoza v CEE državah, dolge diference 1995-2007

FDI-Exp

.

V sliki 1, ki kaže dolgoročne spremembe v obdobju 1995-2007 v deležu panog v celotnem pritoku NTI in deležu panog v celotnem izvozu, bodite pozorni na barve: modra barva označuje panoge z nizko (LT) in srednje-nizko tehnologijo (ML), rdeča barva pa panoge s srednje-visoko (MH) in visoko tehnologijo (HT). Povezava med rastjo NTI in izvoza je pozitivna in očitno je, da so panoge – ne glede na raven tehnologije – s pritokom tujih investicij in z vključitvijo v globalne ponudbene verige multinacionalk pridobile in uspešno povečale izvoz. Več kot je bilo investiranega tujega kapitala, večja je bila korist v obliki povečanja izvoza.

Toda to še ne pomeni, da so NTI, v splošnem, imele nujno neposredno pozitivni učinek na rast produktivnosti posameznih panog. Slika 2 kaže, da so panoge, ki so pridobile na deležu NTI (zgornji in spodnji desni kvadrant), lahko bodisi povečale bodisi tudi zmanjšale svojo dolgoročno produktivnost. Pomembno je ločiti med panogami z nizko in panogami z visoko tehnologijo. Panoge z višjo tehnologijo (zgornji levi in desni kvadrant) so večinoma – z redkimi izjemami – povečale svojo agregatno produktivnost, tudi če se je njihov delež v skupnih NTI zmanjšal (čeprav, kot kaže zgornji desni kvadrant, je povečanje produktivnosti bolj verjetno za panoge z večjim pritokom NTI).

Slika 2: Neposredne tuje investicije in rast produktivnosti v CEE državah, dolge diference 1995-2007

FDI-Produkt

.

Relativno bolj pomembno se zdi nekaj drugega, in sicer kaj izvažajo panoge, ki so dobile več tujega kapitala. Slika 3, ki kaže povezavo med povečanjem izvoza in povečanjem produktivnosti, zelo jasno demonstrira, da so “zmagovalke” panoge z višjo tehnologijo, ki so večinoma zgoščene v zgornjem desnem kvadrantu. Ali z drugimi besedami – pomembno je, kaj država izvaža. Panoge z višjo tehnologijo bodo bolj verjetno hitreje povečevale tako izvoz kot produktivnost, zaradi česar bo tudi agregatna (narodnogospodarska) produktivnost višja v državah, ki imajo višji delež panog z višjo tehnologijo. Ali še drugače povedano, ob pomanjkanju domačega kapitala so zmagovalke med CEE državami tiste države, ki so privabile več tujega kapitala v panoge z višjo tehnologijo – ker je to povečalo njihov izvoz in produktivnost.

Slika 3: Povečanje izvoza in rast produktivnosti v CEE državah, dolge diference 1995-2007

Exp_Produkt

.

Zgornja zgodba seveda kaže zgolj stilizirana dejstva. Formalna potrditev zgodbe se nahaja v ekonometričnih testih, ki so na voljo v našem working paperju. Ta zgodba seveda potrjuje dve stvari. Prvič, pmembno je, kaj države izvažajo, kot so poudarili že Hausmann, Hwang in Rodrik (2007). In drugič, zelo pomembno je, kam v globalnih ponudbenih verigah so bile uvrščene posamezne države. Če so bile uvrščene v delovno-intenzivne panoge z nižjo tehnologijo, to seveda dolgoročno determinira njihovo počasnejšo rast produktivnosti in s tem plač ter blaginje). Seveda je pomembno tudi, v kateri segment znotraj panog z višjo tehnologijo so bile uvrščene posamezne države. Kot kaže primer iPhona, o čemer sem pisal prejšnji teden, v zgolj sestavljanju visokotehnoloških izdelkov ni visoke dodane vrednosti. Pomembno je biti vsaj pomemben razvijalec novih komponent ali aplikacij, če že država nima podjetij z lastnimi globalnimi blagovnimi znamkami.

Kje je tukaj v celotni zgodbi – primerjalno glede na ostale CEE države – Slovenija? Hja, kot kaže spodnja slika 4, Slovenija ni prav dobro pozicionirana. Večina držav je sicer zmanjšala delež izvoza v panogah z nizko tehnologijo, toda le države, ki so dobile največ tujega kapitala (Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska) so hkrati tudi najbolj povečale izvoz v panogah s srednjo in visoko tehnologijo modra in rdeča barva stolpičev). Slovenija je večinoma povečala izvoz v panogah s srednje visoko tehnologijo, le malenkostno pa v panogah z visoko tehnologijo.

Slika 4: Povečanje izvoza panog glede na raven tehnologije v CEE državah, dolge diference 1995-2007

Exp-by-tech

.

Ali drugače povedano, Slovenija ni naredila tehnološkega preboja. Delež izvoza visokotehnoloških panog v celotnem izvozu v Sloveniji je bil leta 2011 zgolj 5.8%, na Češkem  14.8%, na Slovaškem 18.7%, v Madžarski pa denimo 19.7%. Slovenija se je glede izvoznega prestrukturiranja tako obnašala bolj kot manj napredne CEE države, zato smo jo v raziskavi morali uvrstiti v skupino z denimo Bolgarijo, Romunijo in baltskimi državami, ne pa v skupino z bolj naprednimi državami (Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska). Izrivanje oziroma nedopuščanje tujega kapitala se nam torej ni nujno splačalo.

Svojega nimamo, tujega nočemo?

2 responses

  1. Ah. Slovenija sploh ne more normalno izvazat. Zatakne se pri morebitnih izvoznikih ali pri drzavi, ki obremenjuje proizvajalce. No, izvozniki najpogosteje zelijo prodajati v tujino po maloprodajni ceni, kar seveda ne gre. Zato pa je kot je.

  2. Pingback: Pomembna je dodana vrednost izvoza | Steinbacher media

%d bloggers like this: