Državni statistični urad je danes sporočil, da se je leta 2011 po prvih ocenah bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji realno zmanjšal za 0,2 odstotka. V zadnjem četrtletju lani pa se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2010 zmanjšal za 2,8 odstotka. Te ocene o ponovnem zdrsu Slovenije v recesijo so bile pričakovane. Po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju je bilo glede na trende držav v evro območju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, bilo mogoče pričakovati padec BDP tudi v četrtem četrtletju . Nekoliko presenetljiv je le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju, zaradi česar je celotno leto 2011 negativno. Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: februar 2012
Instrumentalistično o tehnološkem razvoju – Zakaj povečevanje vlaganj v R&R ne pomaga
Pri nas na vlaganja v R&R, raziskave in razvoj, gledamo zelo instrumentalistično, češ da bo to samodejno dvignilo tehnološki razvoj. Toda delež javnih izdatkov v R&R lahko dvignemo tudi na 10 odstotkov BDP (namesto samo na nekoč ciljni Lizbonski delež v višini 1 odstotka), pa se s stanjem razvoja tehnologije ter inovativnosti gospodarstva ne bo nič bistvenega spremenilo. Le več univerz, inštitutov in raznih centrov odličnosti bomo imeli. Nadaljujte z branjem
Adria Airways: kozarec vode po 460 evrov
Nekaj mesecev nazaj me je na poti v službo zjutraj po radiju zbodel pristni cinizem napovedovalca. Pripovedoval je o najnovejšem traču o neki menda slavni starleti (nisem si zapomnil imena), ki je menda javno razgalila svojo najnovejšo razvado – uživanje v pitju neke nove vode. No, ni šlo za novo vrsto vode ali kak nov še posebno poseben okus vode, pač pa za dejstvo, da ima gospodična posebnega dobavitelja vode. Dobavitelja, ki ji vodo dobavlja v steklenicah, okrašenih z dragimi kamni. Gospodični ta voda menda še posebej tekne. Cena steklenice vode naj bi znašala – 30 evrov po litru. Napovedovalec je bil iskreno ciničen: ‘Si predstavljate? 30 evrov za flašo vode?‘* Nadaljujte z branjem
Varčevanje ali rast: Izbira, ki je nimamo
Slovenska država se je v treh letih, med 2009 in 2011, v tujini neto zadolžila za dobrih 7 milijard evrov (od tega v letu 2009 za dobre 4 milijarde, v 2010 za 880 milijonov in v 2011 še za dobrih 2,1 miljarde evrov). Javni dolg Slovenije se je s tem v treh letih praktično podvojil – od 21,9 odstotka BDP v letu 2008 na 43 odstotkov BDP v 2011 ter že na predvidenih 45 odstotkov BDP v letošnjem letu. Slovenija je v letih 2009 – 2011 povečala javni dolg za dobrih 22 odstotkov BDP, kar jo uvršča na šesto mesto med državami evroobmočja glede velikosti povečanja dolga. Po raziskavi CMAVision je Slovenija med 68 zajetimi državami druga najhitreje povečala tveganje državnega bankrota.* Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 