Adria Airways: kozarec vode po 460 evrov

Nekaj mesecev nazaj me je na poti v službo zjutraj po radiju zbodel pristni cinizem napovedovalca. Pripovedoval je o najnovejšem traču o neki menda slavni starleti (nisem si zapomnil imena), ki je menda javno razgalila svojo najnovejšo razvado – uživanje v pitju neke nove vode. No, ni šlo za novo vrsto vode ali kak nov še posebno poseben okus vode, pač pa za dejstvo, da ima gospodična posebnega dobavitelja vode. Dobavitelja, ki ji vodo dobavlja v steklenicah, okrašenih z dragimi kamni. Gospodični ta voda menda še posebej tekne. Cena steklenice vode naj bi znašala – 30 evrov po litru. Napovedovalec je bil iskreno ciničen: ‘Si predstavljate? 30 evrov za flašo vode?‘*

Moram priznati, da me je cinizem napovedovalca precej zbodel. Pa ne zato, ker tisti starleti bi ali ne bi privoščil steklenice vode za 30 evrov. Briga me zanjo. Tudi če pije vodo iz zlatih kelihov. Saj sama plača. Pač pa me je zabolelo, ker mene še bistveno bolj nategujejo. Nategnejo me vsakič ko letim v Bruselj. Natančneje, vsakič ko z Adrio Airways letim v Bruselj. Kajti vsakič plačam za kozarec tiste posebne vode, ki mi jo servirajo, 460 evrov. Prav ste prebrali, za kozarev vode, ki mi jo na našem nacionalnem prevozniku postrežejo, mi zaračunajo 460 evrov! (Tukaj bi morala biti huda kletvica, vendar jo zaradi olikanosti izpuščam.)

Ne verjamete? Mislite, da pretiravam, a ne? No, vam bom kmalu dokazal. Pojdite na Adrijino spletno stran in vtipkajte kot odhodno lokacijo Ljubljano, kot destinacijo pa Bruselj (nacionalno letališče), odkljukajte direktni let ter dajte med odhodom in povratkom en dan razlike. Brskalnik vam bo kmalu vrgel ven nekaj opcij in, tiste, ki ste navajeni na cenike Ryanaira, Easyjeta ali podobnih, vas bo vrglo na rit. Kajti za povratno karto od Brnika do Bruslja vam bodo na Adriji zaračunali okrog 800 evrov (no, če ste malce nepazljivi, lahko dobite tudi ceno 1,332 evrov). Moja povprečna cena v zadnjih petih letih na tej relaciji je 797 evrov. To je rop pri belem dnevu!

Precej pogosto letim na tej relaciji in vedno znova se počutim grdo nategnjenega. Res je, ko mi potne stroške pokrijejo na evropski komisiji ali ko mi pot plača univerza v Leuvnu, se ne pritožujem. Toda ko moram ta potni strošek pokriti iz svojega žepa, ga preprosto ne. Nimam toliko denarja. Pač pa poiščem alternative. Včasih je bila alternativa Ryanairov let iz Trsta v Charleroi. Druga alternativa je let iz Zagreba. Croatia Airlines prav tako ponuja direktne lete iz Zagreba v Bruselj. Če denimo danes na spletni strani Croatie poiščete let iz Zagreba za jutri v Bruselj, s povratkom čez en dan, boste dobili zelo spodobno ponudbo, in sicer povratno karto za 311 evrov. V zadnjih nekaj letih je bila moja povprečna cena za let na tej relaciji 345 evrov.

No, če vam je ura in še malo vožnje do Zagreba predaleč, lahko v Bruselj poletite ceneje tudi iz Ljubljane. Le Adrije ne smete izbrati. Recimo, da na expedia.com poiščete najbolj ugodne lete iz Ljubljane v Bruselj. Zdaj, ko to pišem, je bil najcenejši let s Czech Airlines prek Prage – povratna karta bi vas stala 337 evrov. Drugi najcenejši povratni let danes bi bil let z Austrian Airlines prek Dunaja – za 460 evrov (s tem, da je Adria operater leta do Dunaja in nazaj). Sem pa v preteklosti že našel lete v Bruselj prek Dunaja tudi pod 350 evri.

Zdaj pa malce preračunajmo. Če letim iz Zagreba, privarčujem glede na Adrijo natanko 486 evrov. Če letim iz Ljubljane prek Prage in pač enkrat vmes prestopim, privarčujem glede na Adrijo natanko 460 evrov. Precej podobne prihranke lahko dobim, če letim prek Dunaja in če kakšna dva tedna vnaprej rezerviram let. Torej me kozarec vode iz roke slovenske stevardese in s prijaznim nagovorom v slovenščini, globoko vdihnite, stane natanko 460 evrov (če primerjam z letom prek Prage). Lahko me pa stane tudi 486 evrov, če primerjam s ponudbo Croatie prek Zagreba.

Dvomim, da ste kdaj že pili tako drago vodo (razen če letite z Adrio v Bruselj). Dvomim, da je kdo pri zdravi pameti pripravljen toliko plačati za kozarec vode. Za kozarec navadne vode iz plastičnega kozarca. Verjamem, da bi se tudi tisti starleti iz uvoda feržmagalo plačati toliko za navadno vodo. Pa tudi, če bi ji jo servirali iz kozarcev, okrašenih z diamanti.

V čem je torej fora? V čem je marketinški trik? Kako to, da Adriji uspeva, da nam prodaja kozarec vode za 460 evrov? Imamo v Sloveniji tako prav posebno vodo, ki jo je mogoče tako drago prodati? Je morda trik v plastiki? Ali je trik v roki slovenske stevardese in v prijaznem nagovoru v slovenščini? V izjemno mehkem pristanku Adrijinih pilotov?

Bojim se, da ste uganili. Trik je v slovenski storitvi. Adriji je pač uspelo ustvariti delovna mesta z izjemno visoko dodano vrednostjo. S tako visoko dodano vrednostjo, da lahko za kozarec vode zaračunajo po 450 in še nekaj evrov več kot denimo Hrvati, Čehi in Avstrijci. To je bolje od Qatar Airways, kjer so sicer dobri v postrežbi, toda tako visoke dodane vrednosti v postrežbi kot na Adriji pri vsakem kozarcu vode pa niti slučajno ne dosegajo.

Ne razumem pa, kako to, da se Adria otepa s stalno izgubo in nenehnimi zahtevami po državni dokapitalizacijah. Kako to, da ji s tako visoko dodano vrednostjo pri vsakem kozarcu postrežene vode ne uspe delati dobička?

Hja, odgovora sicer nočete slišati, pa je vseeno na dlani: zato, ker Adria tako visoko dodano vrednost dosega samo na letu v Bruselj. Pri veliki večini ostalih letov je Adria zgolj operater in se pač zadovolji s postavko, ki ji jo za let denimo na relaciji za Frankfurt, München ali Dunaj dodeli Lufthansa. Visoka dodana vrednost Adrie na relaciji Ljubljana – Bruselj pa nastaja zgolj in samo zaradi dejstva, ker ima na tej relaciji naša Adria monopol. (Zdaj bodo na Adriji skočili v zrak in šli v oster demanti, češ ni res, na tej relaciji leti tudi Brussels Airlines. Res je. Toda operater leta je – Adria?)

Z drugimi besedami, naš nacionalni operater nas lupi (izpustil bom grde besede), ker si je, glej no, glej, izboril monopolni položaj na relaciji Ljubljana – Bruselj. Najbrž gre za nacionalni interes. Morda celo za nacionalno varnost (le kako bi na drugih letalskih linijah lahko zagotavljali tako visoko raven varnosti deseterici ali dvema državnih uradnikov, ki vsak dan romajo v Bruselj in nazaj?!). Nerodno je le to, da za tako visoko raven varnosti ceno plačujemo mi, navadni državljani. Kajti državni uradniki potujejo v Bruselj po subvencioniranih cenah. Pardon, po posebnih cenah. Po posebnih cenah, ki jih je v trdih pogajanjih z Adrijo, pet let bo tega, izpogajal tedanji minister za javno upravo.

In tako smo spet nazaj pri stari zgodbi o majhni državi, nacionalnem interesu in monopolih. V nacionalnem interesu je, da imamo svojega, domačega, nacionalnega letalskega prevoznika. Ki nam sicer zaračunava hudo visoke monopolne cene za vsak kozarec vode. Toda le tam, kjer lahko. In le nam, navadnim državljanom. Nemška Lufthansa mu namreč na ostalih relacijah tega ne dopušča.

In za konec bogokletno vprašanje. Na katerega sicer nimam odgovora. Samo sprašujem. Se bo za našo vključenost v mednarodno mrežo poletov kaj spremenilo, če – bognedaj, ampak res bognedaj – naš nacionalni ponos Adria Airways gre po poti Maleva? Ali po poti Austrian Airlines, ki ga je pred bankrotom rešila nemška Lufthansa. Je Avstrija danes manj letalsko povezana s svetom kot pred tem? Ali Avstrijo obišče kaj manj turistov? Bo madžarska Budimpešta od prejšnjega petka naprej odrezana od sveta? Madžari so sicer na hitro izračunali, da bodo z bankrotom Maleva izgubili za približno pol odstotka BDP. Pri tem pa so v to »izgubo« vračunali seveda vse stroške, ki jih je Malev pokrival na budimpeštanskem letališču ter vse izgubljene prihodke od turistov, ki jih zaradi bankrota Maleva več ne bo v Budimpešto. Ker seveda nikoli več nihče ne bo letel v Budimpešto in zaposlil ljudi na tem letališču. In ker več ne bo turistov v Budimpešto.

Ne vem, res ne vem. Vidim pa, da vsa letališča v soseščini (od Trbiža, Trsta, Celovca do Graza in naprej) mrgolijo od turistov, ki jih nizkocenovni prevozniki trumoma prevažajo tja in nazaj. Le na naših letališčih se nič ne dogaja (z izjemo Easyjeta na Brniku), mariborsko letališče je na dražbi, ker se na njem nič ne dogaja. Kako, hudiča, najdejo nizkocenovni prevozniki Celovec, Graz, Trst, ne pa denimo Ljubljane ali Maribora? Česa jaz tukaj ne razumem?

Aja, nizkocenovni prevozniki bi radi nizke tarife za letališke storitve. Mi smo pa, drugače kot Italijani in Avstrijci, nacija, ki ustvarja visoko dodano vrednost. Za tako nizke tarife že ne bomo delali. Konec koncev, zakaj pa bi, če pa lahko kozarec vode prodajamo po 460 evrov in več!

_____
* izvirno objavljeno v Finance Weekend

8 responses

  1. Jože, čestitam za tekst. Res je cena letalske karte LJ-Bruselj nenormalno visoka, morda bi lahko dodal še kakšno izkušnjo glede timinga letov. Vsaj včasih je bila v večerni povratni let iz Bruslja v Ljubljano ”vkalkulirana” tudi zamuda, tudi do 3 ur ali več, pa ne vedno zaradi slabega vremena. Ne vem kako ”točni” so sedaj, lani sem letela le 2x, enkrat celo točno in drugič z manjšo zamudo, ker so odpovedale naprave za pristajanje na Brniku zaradi goste megle :-). Pa še ta cvetka, ker sem lani enkrat, zaradi zasedenosti leta Air France v Pariz, letela z Adrio, sem doživela nagovor na letalu v tako polomljeni francoščini, da sem se od sramu skoraj vgreznila v sedež. Kaj so si o nerazumljivopolomljenem francoskem nagovoru stevardese mislili francosko-govoreči potniki pa lahko le ugibam :-)…

  2. Sicer se s tekstom načeloma strinjam, samo se mi pa zdi hecno, da ekonomist takšnega kova pri preračunavanju cen letov iz drugih letališč “pozabi” upoštevati še stroške prevoza na tisto letališče. Da ne rečem časa, ki ga zato porabiš… Sem bil do danes prepričan, da je ura dr. ekonomije le vredna nekoliko več.

    Kolikor vem vlada nima več pogodbe z Adrio. Vsaj nekaj v tem stilu je pisalo pred nekaj tedni.

    Sicer pa, če obstajajo konkurenčni prevozniki, bi človek najbrž težko rekel, da gre tukaj za monopol. Če ti Adria ni všeč, se lahko pelješ tudi z drugimi prevozniki, kot si napisal že sam. Saj glede na zgornje pisanje je razlika v letih očitno tako ali tako samo v ceni. Je pa res, da nisem ekonomist in verjamem, da je definicija monopola le nekoliko drugačna…

  3. baje gre žival, ki je biblični simbol za modrost in, ki jo je jezdil eden in edini Jezus iz Nazareta (osel, vendarle) samo enkrat na led. Ostali manj modri pa, baje, vedno znova najdejo izgovore (največkrat govorijo o lastni pomembnosti in o pomembnosti njihovega časa, ki je neprimerno pomembnejši od časa kateregakoli drugega živega bitja)zakaj tovrstno početje ponavljajo, ponavljajo (no, gredo na led, vedno zbova in znova,..in to celo na tanek led). basnoslovstvo na aplikativni način.

  4. Znesek letalske karte za let državnih uradnikov v Bruselj, če gre za sestanek delovne skupine Komisije ali Sveta, povrne EU (vedno). Tako da gre v bistvu za posredno pomoč adriji… Sam (državni uradnik) sem lertel v Bruselj ne da bi bili povrnjeni stroški le v času SI predsedovanja.

  5. Jaz sem z Adrijo iz Bruslja, kjer sem doma, letela samo 2X v ljubljano, pa se to, ko je bilo treba urgentno iti na avion zaradi kaksnega tragicnega dogodka v sirsem sorodstvu…Drugace se ze desetletje potikamo po vseh letaliscih okrog Slovenije z nizkocenovnimi prevozniki, saj si letalskih kart druzina za pot domov enostavno ne more privosciti, ker so predrage! Vizzair so pregnali po dobrih dveh letih in le takrat smo leteli v Ljubljano, drugace pa od Trevisa do Trsta in vsa letalisca naokrog slovenije, da smo prisli v Slovenijo.

    Sama mislim, da bi bilo treba Adrijo ukiniti in omogociti prost pretok letalskih druzb v Sloveniji, saj nas ze desetletje silijo na tuja letalisca s svojimi cenami.

  6. Jože,

    Adria računa te cene zato, ker so specifično ciljane na poslovne potnike in uradnike, katerih stroške krijeta država ali podjetje. In načeloma je tudi pri Adrii cena nižja, če kupiš dovolj zgodaj in letiš v terminih, ki niso poslovni termini. Ampak vseeno se strinjam, da so cene daleč prenapihnjene in dejansko goljufija, sploh če jih primerjaš s cenami za druge evropske destinacije. Katastrofalna pa je primerjava z nizkocenovniki – včasih si lahko na tej destinaciji letel za 60 eur povratno!

    Isti model uporabljajo tudi hoteli, ki so večinoma izrazito orientirani v smeri poslovnih potnikov (astronomska cena, po Evropi tipično nad 150 eur za čisto navadno sobo, plus kakih 15 eur za zajtrk..). Ali pa, poglej absurdno visoke cene parkiranja na letališčih – skoraj vedno se ti bolj splača najeti taksi kot priti tja z lastnim vozilom, tudi če gre le za par dni.

    Će boš dobro pogledal okrog sebe, boš videl, da skoraj nobena stvar v realnem življenju ne temelji na trgu, ampak večinoma le na reketiranju potrošnikov in monopolih, tudi v tujini je to precej pogosto tako (zato tudi ukrepi liberalizacije v Italiji, Grčiji itd.).

    Kavelj je le v tem, da ima zaradi opisane situacije x število “naših” ljudi na Adrii zaposlitev, ki je ne bi imeli, če bi destinacijo pokrival tudi nizkocenovnik in bi delo opravljali tujci. Kar pa je pravzaprav spet isto, kot če zaposlimo te ljudi kot pobiralce vstopnine na letališče (recimo pri vhodni rampi) – so nepotrebni s tržnega vidika, a ker je strošek prenesen na potrošnike, država tako “ustvari” zaposlitve. Tako kot so ustvarjene zaposlitve cele gruče ljudi, ki pobira denar za wc na meji med Hrvaško in Srbijo – wc pa kljub temu neverjetno umazan in neurejen.

  7. Mene pa moti razmisljanje, da je visoka cena problem, ko jo je treba placati iz lastnega zepa, briga pa me in mirno jo sprejmem, ko mi jo poravna bodisi evropska komisija bodisi domaci drzavni organ bodisi sluzba. A to pa ni moj denar, od kod pa vsi ti dobivajo denar? Od davkoplacevalcev seveda, ne iz zraka. Zacetek sprememb je pri razmisljanju, da je cena nerazumno visoka, ne glede na to, ali racun poravnam iz lastnega zepa ali mi ga placa nekdo drug.

  8. Heh, letimo v Faro (Portugal) tam nekje v maju, in sem si ze dobil dve povratni karti iz Graz-a za 305EUR po osebi.

    Sem poskusil Adrio za foro in me je vrglo na rit, za dve osebi v istem terminu bi zahtevali ~5700EUR (economy). To je nenormalno, sploh glede na to, da bi naj letel z Lufthanso, s katero letim tudi iz Avstrije.

    To je tragicno, ne samo zalostno.

%d bloggers like this: