Izhod iz krize – Pet preprostih in učinkovitih ukrepov

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu

Začnimo z zelo preprostim ekonomskim dejstvom: v lanskem letu je BDP v Sloveniji upadel za 8,5%, kar je za več kot dvakrat bolj kot v povprečju 16 držav evro območja (-4,0%). Le v štirih izmed 27 držav EU je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v Sloveniji. Razlogi za tako visok in primerjalno večji gospodarski zlom pri nas so raznovrstni, v grobem pa so odvisni od strukture gospodarstva ter od odzivov vodstev podjetij, bank in ekonomske politike na padec povpraševanja. Glede na to, da je ta gospodarska kriza kot cunami zadela vse države prek zmanjšanja zunanjega povpraševanja, bi morala ta kriza Slovenijo zadeti sorazmerno ostalim podobno velikim in podobno izvozno usmerjenim gospodarstvom. Nadaljujte z branjem

Kako sanirati zombijevske banke?

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

V zadnjih tednih so na podlagi zadnjega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti v medijih spet razplamteli prispevki o nizki kreditni aktivnosti bank na Slovenskem. Natančneje, kreditiranje nefinačnega sektorja s strani bank je bilo v prvih desetih mesecih lani negativno, hkrati pa je bila povprečna obrestna mera za odobrene kredite dvakrat višja od povprečja v evro območju. Takšno stanje na kreditnem trgu lahko mirno poimenujemo kot katastrofalno. Ob takšni aktivnosti bank na kreditnem trgu gospodarstvo niti teoretično ne more rasti. Nadaljujte z branjem

Jamstvena shema 2.0 ali Kaj narediti s temi nesrečnimi bankami

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Vlada je ta teden lansirala idejo jamstvene sheme 2.0. Sheme, ki naj bi bila drugače kot prva različica operativna in ki naj bi ustvarila milijardo evrov kreditnega potenciala. Pustimo ob strani sporna dejstva, da je shema 2.0 namenjena primarno financiranju investicijskih projektov velikih slovenskih podjetij in da ne izključuje več refinanciranja obstoječih kreditov ter da bo dajanje kreditov slabim podjetjem iz banke SID de facto naredilo slabo banko. Bolj pomembno je nekaj drugega, to, da se bo shema 2.0 izvajala preko SID, družbe za financiranje izvoznih kreditov, ki ni prava poslovna banka. Na ta način vlada s shemo 2.0 izrecno priznava, da slovenski bančni sistem, ki ga večinsko obvladujejo velike domače banke v neposredni ali posredni državni lasti, v času najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni ne deluje. Nadaljujte z branjem