Odprta vprašanja v zvezi s TEŠ 6

Dogajanje okrog izgradnje šestega bloka TE Šoštanj je dobilo svojo dinamiko. Dinamiko, ki z odpiranjem nekaterih ključnih tehničnih vprašanj omogoča tudi temeljni strateški razmislek o smiselnosti in upravičenosti izgradnje TEŠ 6. Osnovni strateški razmislek je potreben glede treh temeljnih vprašanj in sicer:

– Prvič, ali v času največje gospodarske krize in padca gospodarske aktivnosti za skoraj 30 odstotkov res potrebujemo še več električne energije in ali je bomo toliko potrebovali tudi čez 10, 20 let, ko se bodo zaprli največji industrijski porabniki energije (Talum, železarne) in ko bomo energetsko sanirali zgradbe, v katerih živimo in uporabljali energetsko bolj varčne naprave?
– Drugič, ali res potrebujemo šesti blok TEŠ? Ali ni bolj smiselno – glede na zelo verjetno vrednost naložbe v TEŠ 6 okrog 1,5 milijarde eur (brez CCS naprav) oziroma najmanj okrog 2,2 milijarde eur (s CCS) za 600 MW skupne moči – ohraniti bloka 4 in 5 ter posodobiti četrti blok z dograditvijo dveh majhnih plinskih turbin, oba bloka pa opremiti s filtri za CO2 (skupna moč ca. 700-750 MW, vrednost investicije max. 400 mio eur, doba trajanja do 2025)?
– Tretjič, kateri načini pridobivanja električne energije so iz vidika trajnostnega razvoja najbolj smiselni in s katerimi viri energije bi energetsko vzdržno in ekološko najbolj učinkovito sanirali slovensko okolje? Ali ni bolj smiselno denar, namenjen za TEŠ 6, nameniti za ekološko čistejše in trajnostno superiorne obnovljive vire energije?

Gre za razmislek o tem, ali je TEŠ 6 res edina energetska alternativa za Slovenijo. In o tem, ali mora biti celotna Slovenija resnično ekološki talec zasebne poslovne ideje nekaj gospodov iz Šaleške doline.

Toda glede TEŠ 6 ni problem samo v šibkosti argumentacije njegovega strateškega nacionalnega pomena, pač pa so enako problematični povsem tehnični detajli tega »posla stoletja« v Šaleški dolini. Bolj ko se razkrivajo podrobnosti projekta TEŠ 6 in več dokumentov pricurlja ven iz Šaleškega doline, bolj smo lahko zaskrbljeni. Javnosti se odpira  vse več vprašanj, na katere nam morajo odgovorni v TEŠ in HSE dati zelo jasne odgovore. Naj jih naštejem samo nekaj:

– Kakšna je prava in končna cena projekta TEŠ 6? Ali bo to 1,1, 1,3 ali 1,5 milijarde evrov? Ali gre za tekočo ali fiksno ceno? Kdo bo jamčil, da končna cena ne bo presegla zneska 1,1 milijarde evrov?
– Zakaj je bila izbrana nazivna moč generatorja v bloku 6 v višini natanko 600 MW? Zakaj ni bila izbrana moč generatorja 300 MW, 400 MW, 450 MW, 520 MW, 650 MW ali 900 MW? Kakšne so danes razlike v cenah na MW navedenih različnih moči generatorjev? Kateri ponudniki ponujajo posamezne tipe generatorjev z navedeno nazivno močjo? Ali obstaja kakršnakoli, tudi posredna, povezava med podjetjem, ki je pripravljalo projekt in razpis za izbiro tehnološke opreme prav za nazivno moč 600 MW ter izbranim dobaviteljem te opreme?
-Katere tehnološke komponente in katere storitve vključuje menda zadnja izpogajana cena z dobaviteljem Alstomom v višini menda nekaj čez 690 mio evrov? Ali ta zadnja cena vključuje vse stroške montaže opreme in pripadajočih stavb? Če tega ne vključuje, ali so bili zaradi tega ti stroški prišteti h končni in zadnji javno objavljeni vrednosti projekta?
– Koliko aneksov obstaja k pogodbama z Alstomom ter s trojico slovenskih dobaviteljev opreme za razžvepljevanje? Ali aneksi k pogodbam opredeljujejo fiksne cene ali pa so cene spremenljive glede na morebitne »spremenjene okoliščine« v času izvedbe projekta?
– Ali je res, da EBRD in EIB zelo resno preučujeta, ali bi sploh financirala projekt izgradnje TEŠ 6? Ali obstaja alternativna finančna konstrukcija projekta, če (ko) se obe mednarodni finančni instituciji umakneta iz financiranja projekta? Kakšna je ta alternativna finančna konstrukcija? Ali bo v tem primeru država dala dodatna poroštva v ta namen oziroma ali bo s tem namenom dodatno dokapitalizirala NLB?
– Kolikšna bo vrednost projekta TEŠ 6, ko bo po letu 2020 treba dograditi še naprave za zajemanje in shranjevanje CO2 (CCS)? Te naprave danes tovrstne energetske projekte podražijo za 60 do 80%.
– Kolikšne bodo lastne cene električne energije na pragu TEŠ 6 ob različnih predpostavkah gibanja cen premoga ter gibanja cen kuponov za CO2? Kolikšne bodo te lastne cene po dograditvi CCS naparav?
– Kakšna so dobe vračanja in interne stopnje donosnosti naložbe v TEŠ 6 ob različnih simulacijah bodočih cen premoga, cen CO2 kuponov, cen CSS naprav ter predvidene prihodnje porabe električne energije in predvidenih prihodnjih borznih cen električne energije? Ali obstajajo tovrstne analize, ob kakšnih predpostavkah so bile narejene in kdo jih je naredil?
– Ali so bile narejene analize, kakšno bo povpraševanje po električni energiji iz TEŠ 6, če se potrošniki ob ponujeni izbiri odločijo za dobavitelja energije, ki ne zajema ekološko umazane električne energije iz TEŠ? Če so bile narejene tovrstne analize, kdo jih je izvedel in na kakšnem vzorcu populacije?
– Ali so bile narejene analize kumulativne ekološke škode zaradi podaljšanja obratovanja TEŠ in rudnika lignita v Velenju? Kolikšni so stroški ekološke sanacije Šaleške doline po letu 2054 in kdo bo te stroške pokril?
– Zakaj je v pogodbi z Alstomom obveljala najbolj preprosta ICC protikorupcijska klavzula, ki ne ščiti naročnika v smislu ničnosti pogodbe v primeru, če je prišlo do koruptivnih ravnanj v povezavi s tretjimi osebami, posredno ali neposredno povezanimi z eno izmed pogodbenih strani?
– Ali je bila narejena revizija dosedanjih postopkov v zvezi s pripravo in vodenjem projekta TEŠ 6? Kdo nosi odgovornost za dosedanje postopke v zvezi s pripravo in vodenjem projekta in kakšne bodo sankcije v primeru odkritih resnih nepravilnosti, malomarnosti ali koruptivnih ravnanj?
– Kakšna je bila vloga posameznih ministrov v vladi, državnih sekretarjev, direktorjev direktoratov in njihovih zasebnih podjetij pri pripravi projektne dokumentacije in izbiri dobaviteljev ter kakšne, tudi posredne, povezave obstajajo med naštetimi funkcionarji, njihovimi zasebnimi podjetji ter podjetji, ki vstopajo kot dobavitelji v projekt TEŠ 6? Ali je bil preverjen konflikt interesov med funkcionarji in njihovimi zasebnimi podjetji v njihovih različnih vlogah v času priprave in izvedbe projekta (od priprave projektne dokumentacije in podpornih analiz, do nadzorniške funkcije v krovnem podjetju in do končnega političnega odločevalca o izvedbi projekta in dodelitvi državnega poroštva)?
– Koliko podjetij in katera so sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije in izvedbi posla za TEŠ 6 ter koliko znašajo stroški teh svetovalnih projektov? Koliko nekadnjih in še aktivnih okoljevarstvenikov je zaposlenih v sistemu HSE in TEŠ ter koliko sredstev namenijo v obeh povezanih podjetjih za donacije in sponzoriranje različnih ekoloških gibanj ter drugih civilnodružbenih društev? Kakšna je vloga teh okoljevarstvenikov, ekoloških gibanj in drugih civilnodružbenih društev, kakorkoli finančno povezanih s TEŠ in HSE, v javnih prireditvah in nastopih, kakorkoli povezanih s TEŠ 6?
– Ali se pripravlja mednarodna revizija celotnega projekta TEŠ 6 iz ekonomskega, finančnega, ekološkega in protikoruptivnega vidika? Če se pripravlja, kdaj bodo znani izidi te mednarodne revizije po različnih segmentih?

To so zelo osnovna vprašanja, ki se javnosti porajajo glede izgradnje TEŠ 6. Prebivalci te države bomo morali živeti z vsemi ekonomskimi, finančnimi in ekološkimi, neposrednimi in stranskimi učinki odločitve za izgradnjo TEŠ 6. Menim, da si zato javnost odgovore na zgornja vprašanja ter obširna in prepričljiva pojasnila zasluži.

7 responses

  1. Ni panike: naši politiki so vse to, skupaj z najboljšimi strokovnjaki na svetu, zelo temeljito premislili in raziskali. Vendar pa je prvi sklop odgovorov označen kot “državna skrivnost najvišjega pomena”, drugi pa spada med “poslovne skrivnosti” in obratno…

  2. Bravo gospod Jože.P.Damijan. Za vztrajnost pri poskušanju ojačitve argumentacije o Problemu (smiselnosti in upravičenosti TEŠ 6). Kar veliko modrih ljudi, predvsem filozofov, pa tudi kakšen politik bi se našel, je že navedlo ključni postulat civilizacije: argumentacija je edina alternativa nasilju. Nasilje pa lahko poimenujemo pri našem konkretnem Problemu tudi: – neodgovarjanje na jasna in preprosta vprašanja (seveda pod neodgovarjanje spada tudi cinično, zavajujoče, prazno, neodgovorno…), nasilje lahko poimenujemo tudi vzvišeno in cinično obnašanje celotne strankokracije v Sloveniji do kakršnekoli aktivnosti civilne družbe (tudi pri tem Problemu), do kakršnihkoli ojačitev orodij argumentacije.
    Toda, kot vsaka aktivnost (ki naj bi bila dvignjena nad neobveznim oz. nezavezujočim forumaškim nakladanjam), zahteva argumentacija, od tistega, ki jo sproži, tudi pripravljene odgovore, vsaj na nekaj preprostih vprašanj. Na primer (za ta Problem): What are your timelines? What resources are available to support the process? How can participants stay involved? Which online tools should you use?
    Spoštovani g. Damijan, spoštovani razgledi.net; prilika je izjemna, zametki prave argumentacije so se pojavili pri enem od Velikih problemov Slovenije, štiri preprosta vprašanja sem namenoma direktno prekopiral iz enega od mnogih nasvetov kako izvajati argumentacijo, ki jih je najti kar dovolj na internetu. Je možno odgovoriti na ta štiri vprašanja in s tem ojačati argumentacijo? Brez ojačitve bo sledilo edino takšno ali drugačno neodgovarjanje! Zakaj se je ena od zastavljenih debat o TEŠ 6 na razgledi.net sredi januarja končala z neobveznim in praznim odgovorom Janeza Kopača in mu ni nihče odgovoril? Ko pa je bil ravno njegov prvi odgovor resnični začetek prave argumentacije v smislu osnovnega postulata argumentacije, pripravljenost obeh strani?
    Dokler kot družba ne bomo naredili niti najmanjšega koraka k ojačitvi orodij argumentacije, je vse brez veze, bo ostalo pri neodgovarjanu in neodgovornosti.

  3. sijajno.
    v zobe jih je dobil pit bull terrier; a se bodo gospodje, ki so se odločili za novi blok TEŠ končno pričeli počutiti metafori ustrezno? mogoče bomo, zaradi trmoglavega vztrajanja avtorja prispevka, le dobili odgovore na gornja vprašanja?
    Verjetno je na mestu, hvala da trmoglavite za nas JPD.

  4. @Anika – Ana M. Mayerhold

    Anika, zanima me ali tako tudi šofirate avto…ko vam nekoliko odnese rit, začnete besno vrteti volan levo-desno? Pred časom ste nam odpredavali vse mogoče “kozmične” energije, sedaj pa so vam že instalirani obnovljivi viri sleparija! Je tako težko sprejeti, da je človek leta 2010 na neki točki tehnološkega razvoja, ki ima svoje danosti in omejitve?

    Vas pa z lahkoto utegnem razumeti, da je v časih rekordneg nezaupanja zelo težko zavzeti stališče, še posebej, ko vsakih pet minut z neba pade šalabajzer in sodi o stvareh, o katerih nima blage veze…kot npr. rešitev slovenske energetike v dveh stavkih iz ust Spomenke Hribar pred dnevi, s potnimi sragami pa čakam še premierov pogled na TEŠ6, v katerega naj bi se poglobil…

  5. Če ste pogledali naveden video, je vsak komentar odveč, kako mnogo bolj ekonomična je jedrska energija; ni pa to zadnja možnost in rešitev, seveda.
    Kako pa kaj Tortilla Flat in Tequila Sunrise? Tukaj pa nekaj o HAARP!

    HAARP Nature Modification Weapon! Project Blue Beam.flv

%d bloggers like this: