TEŠ 6 or die

Spomnimo se začetka vladno-šaleškega desanta na javno mnenje glede šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Vladni energetski direktor Janez Kopač je pojasnjeval usodno energetsko odvisnost Slovenije od TEŠ 6 s tako plastičnimi izrazi, kot so »8-urni energetski mrki«, Uroš Rotnik, direktor TEŠ, pa še nedavno denimo tako: »Že zdaj smo 30-odstotno odvisni od uvoza. Brez šestega bloka pa bi se ta uvozna odvisnost povečala na čez 50 odstotkov«.

Še do nedavnega so strateški dokumenti HSE predvidevali takojšnje zaprtje blokov 1, 2 in 3 (skupaj 135 MW) ter zaprtje bloka 4 (275 MW) v 2015 in bloka 5 (335 MW + 2*42 MW) v 2025. Po letu 2015 naj bi obratovala samo še bloka 5 (ki so mu prav zaradi tega v letu 2008 prigradili dve plinski turbini skupne moči 84 MW in s tem nadomestili izpad bloka 3) ter novozgrajeni blok 6 (katerega predvidena moč se je s časom povečevala). Razvojni načrt HSE 2006-2015 (s pogledom do 2026), ki ga je potrdila vlada v letu 2006, je predvideval da naj bi do leta 2025 obratovala skupaj oba bloka 5 in 6 – posodobljen blok 5 z močjo 419 MW in blok 6 z močjo 600 MW. Skupaj naj bi zagotavljala kar 1019 MW moči, kar je za dobro tretjino več od vseh dosedanjih petih blokov TEŠ!

Zdaj pa je prišlo – očitno pod vplivom novih piarovskih spindoktorjev, ki jih je najel HSE – do zanimivega preobrata. V TEŠ so se nenadoma odločili, da bi tudi blok 5 že z letom 2015 dali v hladno rezervo. Torej bi samo z novozgrajenim blokom 6 pokrili vse energetske cilje TEŠ, saj bo šesti blok »proizvedel enako količino električne energije kot vsi sedanji bloki od ena do pet skupaj z bistveno boljšim izkoristkom in posledično bistveno manjšim vplivom na okolje«. In še »Brez dvoma pa so tudi zadnje obravnave okoljevarstvenikov dodatno prispevale k temu, da smo prehod bloka pet v hladno rezervo še bolj poudarili«.

Hm, zakaj torej sploh potrebujemo blok 6 (600 MW), če pa bi lahko s posodobljenima blokoma 4 in 5 skupne moči 694 MW mirno shajali do 2025? Ter v tem času s treznimi glavami razmislili, koliko električne energije v Sloveniji sploh potrebujemo in kakšne so naše energetske alternative. Tudi če bi se kasneje eventualno odločili za blok 6 v TEŠ, bodo v vmesnem času cene tehnološke opreme spet padle zaradi zmanjšanja povpraševanja zaradi dolge gospodarske stagnacije, ki je pred nami. V bistvu gre za to, da želijo s predčasnim zaprtjem bloka 5 izsiliti gradnjo bloka 6.

Torej pravo vprašanje je, zakaj se HSE tako mudi zapraviti dobro milijardo evrov za gradnjo termoelektrarne najbolj neugodnem času?! In kdo komu drži nož na vratu?

11 responses

  1. Odlično – osnovno zdravorazumsko vprašanja avtorja. In ker je vprašanje tako zelo enostavno in razmišljanje elementarno logično bo odgovor? Točno, litanije, ki ne bodo ponudile odgovora.
    Niti slučajno ne nehati postavljati tega vprašanja.
    kako za vraga je možno, da na lokalni in državni ravni različni šerifi – eni uničujejo kras, drugi barje,.. tretji pa kar deželico. In kaj za vraga v vseh teh letih počne zakonodajno telo (parlament), da še zmeraj nimamo zakonodaje, ki bi…, ki bi kaj? Neumen za Balkan je bil že začetek stavka. Tudi v primeru energetske politike izgleda, da po zagožnovi eri (mimogrede katastrofalna) sledi tragičnost nadaležjevanje okoljskega (da mi sedaj tisti, ki nas je slovenico učil razloži do kod okolijskega) ministrovanja kopača.

    Všeč mi je

  2. Če se bo še z eventualno realizacijo bloka 6 tako zapletalo kot se z izjavami njegovih akterjev, nam samo še bog pomagaj. Plačali bomo pa itak mi.

    Všeč mi je

  3. @VL

    Referenduma se res ni treba bati. Šalečani smo ‘za’, ker lahko na svoji koži občutimo, da se je onesnaženost občutno zmanjšala vse odkar so na TEŠ nameščene čistilne naprave. Izboljšanje se vidi tudi v naravi, sploh če primerjamo stanje v sedemdesetih in osemdesetih letih z zdajšnjim.
    Priprave na gradnjo 6. bloka so trajale dolgih šes let. Prebili smo se sozi dolge postopke, zbirala so se številna soglasja, izpeljale so se kakovostne debate o energijski strategiji Slovenije, utemeljila se je ekološka upravičenost projekta, dosegla sprejemjiva cena itd.

    Zakaj se je v medijih kar nenadoma začelo posvečati vse več pozornosti nasprotnikom, ki so bili še do pred kratkim zagovorniki, kot npr.bivši minister Vizjak? Zakaj se je nenadoma začelo sumničiti v vse, kar se je prej argumentiralo kot dobro in smiselno? Čemu naenkrat tak vik in krik?
    In kar naenkrat postane 2. blok nuklearke sprejemljivejši, v kar je celo prepričana dr. Lučka Kajfež – Bogataj? So mar ljudje pozabili na problem jedrskih odpadkov??

    Pri vsej zgodbi gre za politične fajte in delitve. Namesto da bi skeptiki in mediji preverili realno stanje – stopnjo onesnaženosti pred čistilnimi napravami in zdaj in še druge pomembne parametre, raje zamegljujejo na tak ali drugačen način.

    Všeč mi je

  4. @Šalečanka

    Jaz se referenduma ne bojim, bojim se tega, da ga sploh ne bo. Pri TET je vsaj ena politična opcija nasprotovala, pri TEŠ je politika poenotena.

    Če referendum slučajno bo, bom glasoval proti in upam tudi, da večina udeležencev.

    Všeč mi je

  5. VL, čudna logika; če nasprotuje vsaj ena ali več političnih opcij, je torej vse ok, poenotenje politike pa a priori pomeni mutna posla??
    Meni je mutna predvsem nenadna spreobrnitev dovčerajšnjih zagovornikov.

    Pred morebitnim referendumom se nikar ne sklicujte na ‘uboge zagiftane Šalečane’, kajti mi dihamo čistejši zrak kot prebivalci prestolnice.

    Všeč mi je

  6. Načeloma je bistveno vprašanje ali TEŠ6 pomeni + ali – € in kakšen minus pomeni…
    JPD je nekaj malega že špekuliral v tej smeri.
    Nekaj malega pa razpreda možakar v Delu ( http://www.delo.si/clanek/97971 ), da se lahko algoridni obpustki podražijo iz 20 na 40 €. Menda leta 2020.

    Je pa še druga plat tistih meteorologov, ki gledajo na termometre in pravijo, da globalno segrevanje zadnjih 10 let štrajka (menda se dogajajo samo še klimatske spremembe), še več, celo možakar iz algoroidnega društva ICCP, ki je zadolžen za modele pravi, da bojo naslednji dve desetletji v modi namesto bermud raje dolge gate: http://thingsbreak.wordpress.com/2009/09/11/of-moles-and-whacking-mojib-latif-predicted-two-decades-of-cooling/
    Pa ta možakar ni nekakšen nori skeptik, ki ga plačujejo zlobni antialgoroidi on je algoroidski veliki vrač (saj je prejel isto nagrado kot Mati Tereza, Dalaj Lama in Obama – ne to ni bila Nobelova nagrada za fiziko):
    http://en.wikipedia.org/wiki/Mojib_Latif

    Skratka, najbrž bojo algoroidi hoteli čimprej čim več iztržiti – preden se njihov moment izteče – najbrž pred 2015 (do koder Mojib garantira za svoje modele); po drugi strani pa se lahko vse skupaj celo poceni (v kakšnem drugem paralelnem (najbrž komunističnem) vesolju)…

    Všeč mi je

  7. @Šalečanka

    Nikjer nisem napisal, da poenotenje političnih opcij pomeni mutna posla, napisal sem, da je to slabo za referendum, ker je zaradi tega dosti večja verjetnost, da ga ne bo.

    Všeč mi je

  8. @šalečanka
    Ne vem, od kod ti prepričanje, da bi vsi iz potapljajoče se Šaleške doline na referendumu podprli TEŠ 6?

    TEŠ, ki ga je treba ocenjevati v povezavi s premogovnikom, že pol
    stoletja vztrajno uničuje zajeten del doline (potapljanje zemljišč, rušenje stavb in infrastrukture, zmanjšanje cen nepremičnin, slabšanje socialne strukture, zadušitev malega gospodarstva, ogrožanje zdravja s SO4,NOx, prahom, hrupom, onesnaženjem vode – izcejanje sadre, tresenje
    tal, smrad, odlaganje produktov čistilnih naprav, …). Seveda čistilne naprave izboljšujejo stanje, a so vedno v zaostanku za predpisi, ki določajo dovoljene meje onesnaževanja. Dejstvo je, da so obstoječi bloki TEŠ za staro šaro. Priznati si bo treba, da je tudi kurjenje lignita, če tudi uporabiš BAT, pač preživet način pridobivanja elektrike, še zlasti, če to načrtuješ za naslednje pol stoletja.

    Všeč mi je

  9. Tale agrument s premogom, da pač imamo svoj lignit in da je to naš edini vir energije, zato ga je potrebno izkoristiti ter uvajati bolj ali manj preživeto tehnologijo iz prejšnjega tisočletja (ki nas poleg vsega lahko še zelo drago stane), je precej slaboumen: – prvič ni res, da je lignit edini vir energije, ki ga imamo; – drugič, tudi če je res ta lignit edini vir energije fosfatnega izvora, nekako ni kar samo po sebi umevno, da ga je potrebno takoj v čim večji meri izkoristiti in porabiti – lahko bi ga hranili za slabše čase…

    Všeč mi je

%d bloggers like this: