Po politično turbulentnem in kaotičnem obdobju v mandatu Pahorjeve vlade si vsi želimo bolj stabilnih, predvidljivih in ugodnejših razmer. Tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ljudje vlagajo velike upe v volitve in novo vlado. Bojim se, da je to upanje precej jalovo. Kljub temu, da nas čaka verjetno stabilna in politično enotna vlada z močno večinsko podporo. Ali bolje rečeno, prav zaradi tega.* Nadaljujte z branjem→

Dobrih 15 let nazaj, bili smo na daljšem popotovanju po antični Grčiji, me je naš vodič, globok filozof v najboljšem pomenu besede, ki nas je izjemno dobro vodil skozi zgodovinsko – filozofsko – kulturno evolucijo od nekdanjih do sodobne civilizacije, presenetil s vprašanjem, ali v ekonomiji obstaja »nič«. Bil sem še čisto na začetku akademske kariere, sredi doktorskega študija. Ponoči sem sanjal izpeljave matematičnega modela zunanje trgovine, v katere sem se zaplezal čez dan. »Kako nič?«, vprašam, dodobra sproščen po tednu dni grške antike in potem, ko odpijem dolg požirek piva v siju zahajajočega sonca na krovu trajekta proti Kreti.* Nadaljujte z branjem→

Na vprašanje, kdo bi bil boljši prihodnji voditelj te države, Janez Janša ali Zoran Janković, ima “ulica”, ali če hočete ljudstvo, dva zelo hitra in seveda temu primerno površna odgovora. Prvega – “Janša! Kajti Janković je Kučanov komunist in lopov” – zelo pogosto slišim med znanci na podeželju, polni so ga tudi forumi večine medijev. Drugega – “Vsi kradejo, ampak Janković vsaj kaj naredi” – pa sem zjutraj v avtu na poti v službo slišal že tudi od mojega štirinajstletnega sina. Le nekaj minut zatem sva isti argument v domala identični varianti slišala kot večinsko mnenje v jutranji radijski anketi.* Nadaljujte z branjem→