Nujna zamenjava finančnega ministra

Ciper, Luksemburg, Malta ali Slovenija?, tako je Washington Post naslovil včerajšnji članek o Sloveniji. V dokaj kratki in zelo površni, nekajvrstični analizi je novinar Dylan Matthews obdelal vsako izmed držav in pri tem upošteval le velikost bančnega sektorja glede na BDP ter njegovo izpostavljenost do toksičnih držav. Pri Sloveniji nič od obojega ni sporno. V Sloveniji je bil ključni problem izpostavljenost bank do domačih toksičnih kreditov, toda to se je sprevrglo v usodno izpostavljenost bank do anemične države, ki ni bila sposobna s hitrim rezom sanirati predvsem treh največjih bank v državni lasti (NLB, NKBM, Abanka). Dodatno pa se je sprevrglo v usodno izpostavljenost države do finančnih trgov, da bi ji vsako leto posodili dovolj sredstev, da bi pokrila svojo pretirano javno porabo in refinancirala v pretklosti najete kredite. Pri Sloveniji gre za problem zaupanja, kot pravi Washington Post (objavljam v celoti): Nadaljujte z branjem

Alojz Ihan o ciprski drami in slovenskih rovtah

Ciper je brez umetniških uvertur v nekaj sekundah prisilil vsakega od tistih lepo oblečenih gospodov s pomembnimi poslovnimi kovčki, da so se iz oči v oči soočili s tistim, kar sicer tudi kateremu koli drugemu »normalnemu« človeku od njegovih dolgoletnih življenjskih prizadevanj realno ostane – vsebine preživetih dni in osebnih dejanj. Si toliko, kot ostane tvoje osebne vsebine po spiranju družbenih iluzij. Nadaljujte z branjem

Slovenija ni Ciper, le skupno usodo si utegnemo deliti

V zadnjih dneh se je zelo popularno spraševati, če se lahko Sloveniji zgodi Ciper. Vprašanje se sicer lepo sliši, je pa v svojem bistvu povsem retorično. Odvečno. Jasno je, da se Sloveniji lahko s precejšnjo verjetnostjo zgodi Ciper, vendar pa zgolj iz vidika podobnosti usode. Namreč spravili smo se v položaj, ko več nimamo izbire in moramo pristati na vse pogoje. * Nadaljujte z branjem

Učljivost Bratuškove je zavidanja vredna

Učljivosti politikov nikoli ne bi smeli podcenjevati. Umetnost politike je prilagajanje danim omejitvam. Tako je tudi predsednica vlade Alenka Bratušek po nekaj začetnih nespretnostih kmalu naletela na “reality check” in “hard budget constraints”. Malce komunikacije s tujimi mediji, predvsem pa odziv finančnih trgov v luči nujne skorajšnje izdaje državnih obveznic, je njene sanjaške programske točke skrčilo na povsem enake, kot jih je imela bivša Janševa vlada. No, na koncu je, tako prav sramežljivo, dodala še podtočko o zagonu gospodarstva. Nadaljujte z branjem

Sumljiv beg kapitala iz Cipra in kdo bo prava žrtev ciprskega finančnega kolapsa

Medtem ko se ciprske banke pripravljajo na današnje odprtje, če bo do njega res prišlo, je vprašanje, koliko depozitov je medtem še ostalo na računih ciprskih bank. Konec decembra 2012 so imele ciprske banke še za 70.2 mlr evrov depozitov, po zadnjih uradnih podatkih za konec januarja 2013 pa še za 68.4 mlr evrov (glej sliko spodaj). Spiegel poroča, da naj bi pred podpisom prvega bailout načrta (16. marca 2013), ki ga je kasneje ciprski parlament zavrnil, v strahu pred uvedbo davka na depozite iz ciprskih bank izginilo mnogo depozitov. Ciprski parlament je že uvedel preiskavo. Nadaljujte z branjem

Priprave na trojko: Kako se je “pogajal” Ciper

Precej dober opis in kronologija tega, kako so prejšnji teden potekala pogajanja med trojko in Ciprom sta zabeležena v torkovi izdaji Wall Street Journala. Ciprski politiki so blefirali do konca, vendar niso imeli dobrih kart. Niso jih mogli imeti. Nekaj minut pred polnočjo v nedeljo so morali pristati na vse pogoje trojke. Objavljam nekaj odlomkov v vednost, da se naša nova vladna ekipa lahko psihološko pripravi. Nadaljujte z branjem