Sumljiv beg kapitala iz Cipra in kdo bo prava žrtev ciprskega finančnega kolapsa

Medtem ko se ciprske banke pripravljajo na današnje odprtje, če bo do njega res prišlo, je vprašanje, koliko depozitov je medtem še ostalo na računih ciprskih bank. Konec decembra 2012 so imele ciprske banke še za 70.2 mlr evrov depozitov, po zadnjih uradnih podatkih za konec januarja 2013 pa še za 68.4 mlr evrov (glej sliko spodaj). Spiegel poroča, da naj bi pred podpisom prvega bailout načrta (16. marca 2013), ki ga je kasneje ciprski parlament zavrnil, v strahu pred uvedbo davka na depozite iz ciprskih bank izginilo mnogo depozitov. Ciprski parlament je že uvedel preiskavo. Nadaljujte z branjem

Bi Ciper moral zapustiti evro?

To zgodbo smo že obdelali na primeru Grčije. Se splača državi zapustiti skupno valuto v času velike finančne krize? Krugman (še vedno) pravi, da ja. Morda ne pred pred krizo, ker bi to povzročilo padec zaupanja in s tem spodbudilo nastanek krize. Toda zakaj vztrajati pri skupni valuti, ko je finančna kriza že tukaj? Krugman: Nadaljujte z branjem

Bratje Dalton in Ciper kot model “reševanja Slovenije”

Tisti, ki ste brali Taličnega Toma v hrvaščini (sicer Lucky Luke v originalu), veste, kaj pomeni “metoda nježnog ubedjivanja“. To je, ko najmanjši, vendar najbolj močan in bister izmed bratov Dalton, pretepe največjega in najmanj bistrega brata, da bi prepričal srednja dva brata v njegov prav. Tako nekako bi lahko opisali ciprsko lekcijo, ki jo je dobila Slovenija z “reševanjem ciprskega problema”. Nadaljujte z branjem

Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube

V zadnjih dneh je najpogosteje obravnavana tema v finančnem svetu vsekakor Ciper in predlagana obdavčitev depozitov v tamkajšnjih bankah. Kakorkoli je seveda ta predlog precejšen precedens v dosedanjih način reševanja bančne problematike, vseeno ne moremo mimo dejstva, da predstavlja ciprsko gospodarstvo manj kot dva promila skupnega gospodarstva evrskega območja. Torej toliko, kot je vloga kake newyorške četrti v celotni ekonomiji Združenih držav, kar vsekakor kaže na krhkost funkcioniranja in predvsem reševanja problemov v celotni Evropski Uniji ter še posebej v Evro skupini. Nadaljujte z branjem

Bruegel: Do okužbe s Cipra (še) ni prišlo

Zsolt Darvas in Francesca Barbiero iz bruseljskega think-tanka Bruegel sta pogledala ali je ciprska finančna kriza ter “NE” ciprskega parlamenta predlogu Trojke o obdavčitvi depozitov v ciprskih bankah iz začetka tega tedna že imela kakšen učinek okužbe na ostale evropske države ali delnice bank. Zaenkrat ciprska finančna drama, kot kažejo spodnje slike, še ni vplivala na znatne poraste zahtevanih donosov 10-letnih obveznic Španije, Italije ali Nemčije. Niti ni vplivala na tečaje delnic vodilnih bank v teh državah ali na njihove tečaje credit-default swapov (CDS). Torej do sedaj do “ciprske okužbe” še ni prišlo. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: