Bruegel: Do okužbe s Cipra (še) ni prišlo

Zsolt Darvas in Francesca Barbiero iz bruseljskega think-tanka Bruegel sta pogledala ali je ciprska finančna kriza ter “NE” ciprskega parlamenta predlogu Trojke o obdavčitvi depozitov v ciprskih bankah iz začetka tega tedna že imela kakšen učinek okužbe na ostale evropske države ali delnice bank. Zaenkrat ciprska finančna drama, kot kažejo spodnje slike, še ni vplivala na znatne poraste zahtevanih donosov 10-letnih obveznic Španije, Italije ali Nemčije. Niti ni vplivala na tečaje delnic vodilnih bank v teh državah ali na njihove tečaje credit-default swapov (CDS). Torej do sedaj do “ciprske okužbe” še ni prišlo.

CyprusVir: Bruegel

Darvas in Barbierova izostanek “ciprske okužbe” pojasnjujeta z dvema možnima razlagama. Prvič, da finančni trgi verjamejo, da bo Ciper privolil v predlog Trojke glede obdavčitve depozitov in da ne bo prišlo do ciprskega odhoda iz evro območja. In drugič, ciprski finančni sistem je relativno majhen, zato ne bi smel imeti značilnega negativnega sistemskega vpliva na preostalo evro območje.

Dejstvo je, da je po septembrski odločitvi ECB o neomajnem podpiranju evra z nakupi državnih papirjev šibkih držav prišlo do ključne spremembe v percepciji rizičnosti posameznih držav s strani finančnih trgov. Finančni trgi verjamejo, da bo v primeru potrebe ECB naredila svoje delo “whatever it takes“, zato danes izhod Grčije ali Cipra iz evro območja več ne more zamajati evra. Lahko pa seveda močno omaje države, ki izstopijo.

Tega se začenjajo zavedati tudi problematične države same. Kar pomeni, da je čas izsiljevanja v veliki meri mimo in da se je pogajalska pozicija EK in ECB močno okrepila. Ciper bo sicer iz drugih virov napraskal manjkajočih 6 milijard, ki bi jih moral z davki na depozite pobrati različnim davčnim utajevalcem. Toda to ECB in EK ne more in ne sme zadovoljiti. Zdaj imata vse karte v rokah, da lahko zahtevata, da Ciper bistveno omeji svojo “offshore” finančno politiko.

%d bloggers like this: