Igor Masten
Glede na to, da je skupščina NLB mimo in sem rešen določenih profesionalnih ovir, bom nekaj napisal o tem kako se pri nas zagotavlja kapital največje banke in kako naša politična elita dojema ta proces. * Nadaljujte z branjem
Monthly Archives: junij 2012
Danes smo vsi Italijani, Grki, Španci, Portugalci…
Četrtfinalno tekmo med Grčijo in Nemčijo smo gledali v neki nabito polni lokalni gostilni na Sardiniji. Ko so Nemci povedli, ni bilo nekega velikega navdušenja med omizjem. Le nekaj mladcev pri zadnji mizi, najdlje od televizije, je vriskalo. Nemški turisti. Ko so nekaj minut kasneje Grki izenačili, je med mizami zadonelo. Natakarji so zastali v koraku. Če ne bi imeli polnih rok, bi zaploskali. Navdušenje bi lahko rezal kot sir. Sardinski Italijani, Francozi … ter mi Slovenci, smo se zelo očitno solidarizirali z Grki. Grki so na koncu sicer visoko izgubili, toda razen nemških mladcev pri zadnji mizi to dejstvo ni osrečilo nikogar v radiusu sto metrov. Nadaljujte z branjem
Velika nemška manipulacija
Priznam, ideja ni moja. Poanto je razvil že Paul Krugman v še sveži knjigi “End this depression now!” Zgodba gre takole: Najhujšo gospodarsko krizo po Veliki depresiji iz 1930. let bi bilo mogoče relativno enostavno rešiti. Obstajajo potrebna ekonomska znanja in orodja, ki jih v 1930. letih (še) ni bilo. Toda gospodarski in politični lobiji, ki imajo zelo partikularne interese, so vpregli vse napore v javne manipulacije, da do tega ne pride. * Nadaljujte z branjem
Manifest za ekonomsko zdravo pamet
Paul Krugman in Richard Layard sta pripravila manifest za ekonomsko zdravo pamet. V manifestu navajata vzroke in naravo sedanje Velike recesije, opisujeta napačnost “varčevalne diete” kot recepta za razrešitev ter predlagata, da vlade – podobno kot v času New Deala – povečajo javne izdatke in da monetarna politika opravi svoj del naloge. V času kot se vsi razdolžujejo in zmanjšujejo izdatke, lahko le vlade povečajo agregatno povpraševanje. Nadaljujte z branjem
Nemški NE načrtu za reševanje evra
Še preden se je vrh EU sploh začel, je v torek nemška kanclerka Angela Merkel v Bruselj že poslala jasen signal, da se ne strinja z načrtom za reševanje evra (Euro-rescue plan 2012), ki so ga pripravile 4 ključne EU institucije. Načrt predvideva postopno ustanovitev fiskalne unije, vključno s kratkoročnimi evroobveznicami. Merklova je že v torek na pogovoru s poslanci koalicijske FDP jasno povedala, da ne bo skupne evropske delitve dolgov, “dokler bom živa”. Poslanci FDP pa so ji nato zaželeli še dolgo življenje. Nadaljujte z branjem
Soros o reševanju evra
V intervjuju za Spiegel kontroverzni George Soros, nekoč borzni vigilant, danes pa filantrop, pojasnjuje, zakaj Nemčija z nereševanjem evrske krize dela tragično zgodovinsko napako. In zakaj je reševanje evra za Nemčijo ceneje kot razpad evrskega območja in EU. Nadaljujte z branjem
Reševanje evra ali priprave na razpad evro območja?
Danes naj bi se evropski voditelji na vrhu EU – že devetnajstič – pogovarjali o reševanju evrske krize. Tokrat je prvič na sporedu bolj konkreten program reševanja, ki ga je pripravila četverica voditeljev EU – Evropskega sveta, Komisije, ECB and Evroskupine. Tokratni reševalni načrt (Euro-rescue plan 2012) je prvič bolj celovit in na prvi pogled bi lahko pomenil začetek reševanja evrske krize. Prinaša predvsem mehanizme za pomoč državam, ki so jih prizadeli asimetrični šoki. Nadaljujte z branjem
Nemškemu tigru pojema sapa
Nemčija že od nekdaj vzbuja mešane občutke. Po eni strani občudovanje zaradi nemške pedantnosti in discipline, ki daje občutek, da Nemčija deluje zanesljivo in vztrajno kot stroj. Po drugi strani pa vzbuja frustracije zaradi občutka nezmožnosti tekmovanja s tem nemškim strojem. V duhu aktualnega trenutka te frustracije najbolje opisujejo besede nekdanjega angleškega nogometnega golgeterja Garyja Linekerja: Nogomet je dolgočasna igra, kjer ena enajsterica igra proti drugi in kjer na koncu vedno zmaga Nemčija. * Nadaljujte z branjem
Primerjalne prednosti Slovenije – in pomanjkanje politične in menedžerske vizije
V ponedeljek sem bil gost kljuba primorskih poslovnežev. Na njihovo željo sem govoril o slovenskih primerjalnih prednostih. Pred precej leti sem kot gost istega kluba govoril o nacionalnem interesu oziroma natančneje o njegovi zlorabi. To je bilo še takrat, preden sta Šrot in Bavčar “nategnila” vesoljno Slovenijo in ko sta bila NLB in Merkur še ugledni slovenski podjetji. Seveda ni treba omenjati, da so takrat mojo izrazito skepso o udejanitvi slovenskega nacionalnega interesa prav v teh podjetjih, sprejeli z velikim negodovanjem. Niso me sicer izžvižgali kot takrat pred leti na srečanju vseh Merkurjevih menedžerjev, toda njihovo negodovanje in nestrinjanje je bilo mogoče rezati kot mortadelo. Tokrat je bilo drugače. Nadaljujte z branjem
Konec sveta
Le nekaj dni pred grškimi volitvami je najbolj znani kritik (brezpogojne) globalizacije med ekonomisti, Dani Rodrik iz Harvarda, napisal kolumno o koncu sveta, kot ga poznamo. Njegov scenarij zadnjih korakov konca sveta je precej realističen in ne bistveno drugačen od tistega, kot bi ga napisal kak drug ekonomist. Zmaga Sirize v Grčiji bi za sabo potegnila domino efekt med šibkejšimi evropskimi državami, čemur bi nato na globalni ravni sledil efekt snežne kepe. Sledil bi tisti črni čas v 1930-tih letih s trgovinskimi in nato čisto tapravimi vojnami. Nadaljujte z branjem
