Program za rast nemške kanclerke – mlačen in nekoristen

Najbrž nisem daleč od resnice, če povem, da je v vsej svoji zgodovini prav danes EU najbližje svojem koncu. Razpad EU se lahko de facto sproži že z neugodnim izidom nedeljskih volitev v Grčiji. Evropa je globoko razdeljena. Toda zelo neenakomerno. Na eni strani je nemška kanclerka Merklova, na drugi pa preostale države EU. Gre za dva diametralno nasprotna pogleda na reševanje evrske krize, ki pa imata lahko ne samo evropske, pač pa globalne posledice. * Nadaljujte z branjem

Grki so ostali v evru. Kaj pa zdaj?

Morda je bila “kriva” zmaga nad Rusijo in uvrstitev v četrtfinale en večer pred volitvami, morda je prevladal samo racionalni premislek ob dejstvu, da že naslednji mesec ne bo plač v javnem sektorju. Kakorkoli, Grki so se očitno – relativno večinsko – odločili, da ostanejo v evru. Njihova želja po obstanku v evru pa ni bila videti ravno zelo prepričljiva. Ultralevičarska stranka Siriza, ki se zavzema za suspenz varčevalnih ukrepov in s tem posledično za odhod iz evra in državni bankrot, je na volitvah dobila podoben odstotek (26.5%), kot so ji ga nakazovale ankete. Le konzervativna, proevropska stranka Nova demokracija je dobila kakšne 3 odstotne točke več, kot so ji pripisovale predvolilne ankete. Na koncu je prevagalo tisto nekaj, nogomet ali racio, in Grčijo ohranilo v evru. Nadaljujte z branjem

Vpliv grške uvrstitve v četrfinale na izid volitev

Grki so se danes s presenetljivo zmago nad Rusijo vrnili med žive. Grški kapetan Giorgos Karagounis je tik pred koncem prvega polčasa dosegel morda ne le najpomembnejši zadetek v svoji karieri, pač pa morda tudi zadetek za zgodovino prihodnosti Evrope. Lahko grška uvrstitev v finale vpliva na grški sentiment pred jutrišnjimi volitvami? Nadaljujte z branjem

O neodvisnosti in odgovornosti AUKN

Igor Masten

Nerad se ponavljam, vendar je vprašanje neodvisnosti in odgovornosti, ki jo neodvisnost prinaša, ponovno močno izpostavljeno v slovenski ekonomsko-politični debati in širše. Kot vedno v podobnih primerih v preteklosti, se tudi sedaj slovenska elita obnaša problemu nedoraslo. Zato tudi imamo tako šibko institucionalno okolje, kot ga imamo. V nadaljevanju bom na konkretnem primeru konkretno predlagal, kaj naj določene osebe storijo, da se morda, res samo morda, izvijemo iz začaranega kroga in se izognemo določenim problemom z delovanjem gospodarsko-političnih spreg pri napovedani ustanovitvi holdinga državnega premoženja, ki ga napoveduje Ministrstvo za finance. * Nadaljujte z branjem

Germany wants Greece to exit euro. Does it really?

* V izvirniku objavljeno v The European

The way that European leaders have dealt with the euro crisis for the past two years requires one’s strong nerves. In particular when having in mind what is at stake. A popular picture has it that Germany is playing awkwardly selfishly. She is riding on a wave of demand that was, at least in a non-negligible part, set in motion using the government incentives, while at the same time she is stubbornly imposing the other countries harsh austerity measures. This policy is seen in most of the EU countries, to use the words of Paul Krugman, “just insane”, pushing “depressed economies even deeper into depression” while having an adverse impact on troubled countries’ borrowing cost. Nadaljujte z branjem

Grška duša: med frustracijo in sovražnostjo do evropskih “vsiljivcev”

V nedavnem intervjuju za Spiegel je grški pisatelj Nikos Dimou lepo opisal sodobno grško dušo, ki je osnova za razumevanje preteklega in sedanjega dogajanja v Grčiji. Če povzamem z mojimi besedami: “Grki radi živimo preko naših zmožnosti, toda ne morejo zdaj priti ti Evropejci in nam vzeti naše duše. … Seveda, naši politiki so nas pripeljali v to situacijo, toda EU bi lahko bolje skomunicirala, zakaj nam to počne.” Nadaljujte z branjem

Gremo po japonski poti v pesimizem?

Nekaj let nazaj, ko sem bil gostujoči profesor na Dunajski univerzi, sem imel na fakulteti kolega iz Japonske, s katerim sva velikokrat ob kavi razpravljala o tem, kaj se je pravzaprav z Japonsko zgodilo. Kako se je hitro rastoči japonski tiger lahko sprevrgel v letargično, mlahavo kljuse? Kaj je šlo narobe in zakaj se japonsko gospodarstvo ne zmore pobrati? Njegov odgovor je bil preprost: Strukturni pesimizem. Depresija se je zavlekla v vse pore, predvsem pa v mentaliteto ljudi. * Nadaljujte z branjem

Nemčija vendarle za evroobveznice

Prehitro je še za veselje. Toda signali iz Nemčije vendarle kažejo, da se kurz nemške uradne politike obrača v prid uvedbe neke vrste evroobveznic. Seveda se ne bodo imenovale evroobveznice, ampak nekaj drugega, kar ne bi izdajalo vtisa, da Nemčija prevzema obveznosti za dolgove neodgovornih držav. In seveda ne bodo uvedene prav hitro. Toda prosto po Shakespearju, kakorkoli se bodo že imenovale te skupne evropske obveznice, pomembno je, da bodo odigrale vlogo, ki pritiče obveznicam suverene države, za katere jamči njena centralna banka. Nadaljujte z branjem

Zmaga Lukšiča je tako dobra za Slovenijo kot zmaga Sirize v Grčiji

Bilo je za pričakovati. V SD se je kuhalo že nekaj let. Usta so že leta govorila drugače, kot si je želelo telo. Zmaga Lukšiča pomeni oster zasuk v skrajno levo. Vendar ne v tisto proletarsko, pač pa v salonsko, populistično skrajno levico. Oba, Pahor in Lukšič, sta salonska levičarja. Toda Pahorja se je v tistih letih službovanja v evropskem parlamentu navzel duh sodobne socialne demokracije, ki se zaveda, da brez spodbujanja rasti tudi plače ne morejo rasti. Lukšič pa je, nasprotno, teoretski marksist, ki Evrope in njene socialne demokracije še ni videl od blizu. S prevlado Lukšiča se zato v naslednjih letih namesto sodelovanja obeta oster politični in kulturni boj. Nadaljujte z branjem

Rezanje evro popkovine ali zakaj sme evro danes propasti

Igor Masten

Kolikšna je verjetnost razpada evro območja, je danes eno najbolj zanimivih vprašanj, na katero je verjetno toliko odgovorov, kolikor je nas samih. Ne vem, kolikšna je ta verjetnost. Če pa razpad evro območja razumemo v najširšem smislu, tj. kot izstop vsaj ene izmed sedanjih članic evro območja, potem lahko rečem, da je ta verjetnost vsekakor najvišja doslej. Kot vemo, so evropske države skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) od pomladi 2010, ko je izbruhnila grška dolžniška kriza, sprejele več ukrepov neposredne in posredno pomoči v krizi najbolj prizadetim državam. Pokazal bom, da se je najvišja stopnja verjetnosti izstopa ene ali več držav iz evro območja dosegla ravno zaradi teh ukrepov. Ukrepi, ki so bili deklarativno sprejeti za preprečitev razpada evro območja, so torej verjetnost nastopa ravno tega povečali in ne zmanjšali. * Nadaljujte z branjem

<span>%d</span> bloggers like this: