Urednik me je prosil, če lahko nekaj napišem o tem, kaj bi lahko naredili na gospodarskem področju, da bi bilo naslednje leto še slabše, kot je bilo letošnje. Po domače: ali lahko še bolj zašuštramo zadeve? Oziroma: lahko izgubimo že dobljeno tekmo? Nič lažjega … saj smo vendar Slovenci. * Nadaljujte z branjem→

How to Stop Financial Panics? Say Hello to Qualitative Easing – WSJ

Economy built for profits not prosperity – Economic Policy Institute

British Economic Triumphalism in Perspective – Menzie Chinn

Redistribute wealth? No, redistribute respect – Noahpinion

And then inequality happened – The Boston Globe

Should income inequality be the central issue for the left? – Lane Kenworthy Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Jože Damijan je zadnjič objavil zanimiv zapis o dolgu in povpraševanju ter različnih pogledih med ekonomisti glede pomembnosti in nevtralnosti bank. V tem članku želim podati nekaj dodatnih argumentov v prid endogeni razlagi, vendar mogoče najprej zgolj za razjasnitev: pravo vprašanje ni, ali lahko centralna banka ustvarja denar iz nič brez depozitov. Ve se, da to lahko. Kajti, če bi bila odvisna od depozitov, ne bi mogla igrati vloge posojilodajalca v skrajni sili. Bila bi podobna centralni banki v sistemu zlatega standarda. Nedavne polemike se krešejo glede tega, ali komercialne banke ustvarjajo denar neodvisno od depozitov (centralne banke ali varčevalcev) ali ne in kakšen nadzor nad krediti ima centralna banka. Nadaljujte z branjem→

Božič je ob vseh lepih trenutkih v toplem družinskem vzdušju za mnoge velikokrat tudi prava drama. Nemalokrat se namreč sprevrže v obupano iskanje primernih daril za najbližje. Problem je v tem, da nihamo med tem, da poskušamo zadeti, kaj bi si obdarovani zares želel in tem, kaj bi mu mi radi podarili. Običajno so obdarovani tako deležni n-tega para rokavic, šalov, nogavic, puloverjev in podobne šare, ki jih nemalokrat sploh ne potrebujejo. Oziroma jih ne potrebujejo tako močno, da bi jih kupili ali plačali tako visoko ceno, kot so jo zanj odšteli darovalci. Koliko so pravzaprav vredna božična darila? In še naprej, je mogoče vrednost darila vedno ovrednotiti v denarju? Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Dean Baker je nekaj dni nazaj v Guardianu napisal oceno dela Bena Bernankeja in zaključuje, da je bilanca dela neto negativna. Po njegovem mnenju največ odgovornosti za nepremičninski balon in negativne posledice nosi Alan Greenspan, vendar poudarja, da je bil tudi Bernanke od 2002 do 2005 član Sveta guvernerjev Fed in bi lahko vplival na odločitve. Baker: Nadaljujte z branjem→

Nobelovec Robert M. Solow je za New Republic recenziral novo knjigo Alana Greenspana “The Map and the Territory“. V recenzijji s pomenljivim naslovom “Alan Greenspan Is Still Trying to Justify His Bad Decisions: What the maestro doesn’t understand” sicer najprej pohvali Greenspanova prva leta na čelu Fed, nato pa kritizira njegovo zadnjo tretjino mandata. Za to obdobje (2001-2006) sta značilni dve Greenspanovi napaki: (1) podcenjevanje nepremičninskega balona in (2) njegova prepričanost v to, da se neregulirani finančni trgi samo-uravnavajo. Greenspan še danes ne priznava, da bi karkoli stroril napak. Nadaljujte z branjem→

Upam, da ste za Božič daleč stran od kakšnega ekonomista, razen če ste poročeni z njim (njo) ali pa ste to vi sami. Kajti ekonomisti so znani po tem, da se ne strinjajo o ničemer. Tudi o Božiču se ne bi mogli zediniti. Business Insider je povzel duhovite razmisleke Daria Perkinsa iz Lombard Street Research o tem, kako bi ekonomisti znali uničiti čarobni del Božiča: Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Economic theory is always and inevitably too simple; that can not be helped. But it is all the more important to keep pointing out foolishness wherever it appears. Especially when it comes to matters as important as macroeconomics, a mainstream economist like me insists that every proposition must pass the smell test: does this really make sense? I do not think that the currently popular DSGE models pass the smell test. They take it for granted that the whole economy can be thought about as if it were a single, consistent person or dynasty carrying out a rationally designed, long-term plan, occasionally disturbed by unexpected shocks, but adapting to them in a rational, consistent way. I do not think that this picture passes the smell test. Nadaljujte z branjem→

Tale dva zapisa od Krugmana sta “obvezno branje” za tiste, ki bi radi vedeli, kdaj in zakaj se je zgodila “državljanska vojna v ekonomiji” oziroma  “Veliki razkol” (saltwater/freshwater oziroma neokeynesianizem/neoklasika). Gre za to, ali imajo nominalni šoki lahko realne posledice oziroma ali na ekonomsko aktivnost vpliva šok v agregatnem povpraševanju (padec povpraševanja) ali realni šok (tehnološke spremembe). In še bolj preprosto, gre za fundamentalno vprašanje: zakaj v času krize plače in cene ne padejo (kot predvidevajo modeli)?  (Če plače ne padejo, morajo podjetja odpuščati, da prilagodijo stroške manjšemu povpraševanju, kar ustvari brezposelnost, ki pa je modeli, ki temeljijo na racionalnih pričakovanjih ne predvidevajo) Nadaljujte z branjem→