Aleš Praprotnik

Dean Baker je nekaj dni nazaj v Guardianu napisal oceno dela Bena Bernankeja in zaključuje, da je bilanca dela neto negativna. Po njegovem mnenju največ odgovornosti za nepremičninski balon in negativne posledice nosi Alan Greenspan, vendar poudarja, da je bil tudi Bernanke od 2002 do 2005 član Sveta guvernerjev Fed in bi lahko vplival na odločitve. Baker:

There is no evidence that he ever suggested any concern about the risks posed by the bubble and the reckless lending that drove it. (He explicitly dismissed such concerns in a session of the American Economics Association in 2004) So we have to understand that Bernanke was cleaning up a mess that he helped create.

Baker še meni, da Bernankeja preveč čislajo, ko se trdijo, da je zaslužen za preprečitev druge Velike depresije. Meni, da je Ameriko iz depresije v 1930-ih letih potegnil velikanski stimulus druge svetovne vojne, ki bi se prav tako lahko zgodil deset let prej. Razlog, da bi lahko nekaj let nazaj padli v dvomestno brezposelnost po njegovem ni v tem, da ne bi rešili bank, temveč v tem, da deficitni jastrebi ne bi dopustili stimulusa.

…had the Fed and the Treasury not stepped in to stop the cascade of failing financial institutions in the fall of 2008, there is no way this would have condemned the country to a decade of double digit unemployment. If we did experience a prolonged period of high unemployment following such a crash, it would be the result of the deficit hawks insisting that their infatuation with low budget deficits would have to take priority over jobs and growth.

Argument za reševanje Wall Streeta je bil, da če Bernanke ne bo pomagal bankam, potem bodo deficitni jastrebi pahnili državo v depresijo. Bernanke je, kot razlaga Baker, rade volje promoviral pomoč bankam, pri čemer se je prav tako zatekal k polresnicam, npr. ko je Kongres prepričeval, da je zaradi zloma trga komercialnih papirjev potreben TARP, pri čemer je vedel, da lahko Fed enostransko odpre linijo pomoči temu trgu. Bernanke je prav tako prikrival imena bank, ki so med krizo dobivale lividnost po ugodni obrestni meri, prav tako pa bi lahko predlagal kongresu restrukturiranje bankrotiranih velikih bank. Baker tako meni, da je Bernanke pustil za seboj še večjo bančno koncentracijo kot pred krizo.

»Bernanke could have used his post to call attention to the fact that the big Wall Street banks were essentially bankrupt and that Congress could force restructuring as a condition of survival. Instead Bernanke worked to conceal the extent of the problem, leaving the industry more concentrated than ever in the wake of the crisis.

Na drugi strani, meni Baker, pa je Bernankeju treba kot pozitivno šteti velika prizadevanja, da bi stimuliral ekonomijo prek QE. Prav tako je kritiziral fiskalno krčenje v zadnjih treh letih. Vendar Baker kljub temu zaključuje, da je zaradi zapuščine še močnejšega Wall Streeta (in potencialnih negativnih posledic) bilanca njegovega vodenja neto negativna.