35 let po koncertu Dire Straits v Ljubljani je Mark Knopfler na zunaj sicer malce ostarel, le kitara je ostala ista. Ampak tale izvedba Telegraph Road je še vedno tako vrhunsko vrhunska…

.

Nadaljujte z branjem→

Tole pa je verjetno ena najbolj erotičnih rock pesmi vseh časov. Mislim, ritem…

Ko bo tega korona sr… konec, bodo Kings of Leon ena prvih koncertnih destinacij.

Redko gledam poročila, vendar me je kolega opozoril na zanimiv fenomen v včerajšnjih Odmevih. Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, je namreč na vprašanje o (ne)učinkovitosti vladnih protikriznih ukrepov med drugim odgovoril:

“…zaenkrat tudi podatki statističnega urada kažejo, da je bil padec bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju manjši od pričakovanj, kar je dobro, verjetno tudi posledica vladnih ukrepov”.

Treba je sicer razumeti potrebo po populističnem upravičevanju svojega (vladnega) dela, vendar pa to nikakor ne bi smelo iti na škodo dejstev. Dejstva pa so naslednja:

• 1. četrtletje je po koledarju trajalo od 1. januarja do 31. marca 2020,
• sedanja vlada je nastopila mandat 13. marca 2020,
• prvi protikoronski zakon je bil sprejet 2. aprila, v veljavo je stopil 3. aprila 2020 (torej 3 dni po koncu prvega četrtletja),

Dejstvo je torej, da vlada v prvem četrtletju s svojimi ukrepi fizično nikakor ni mogla ublažiti padca BDP, saj so bili prvi protikrizni ukrepi sprejeti po koncu prvega četrtletja. Pika.

No, če bi bili dosledni, bi lahko trdili nasprotno: namreč, da je vlada s svojimi ukrepi negativno vplivala na gospodarsko dinamiko oziroma da je celo povzročila padec BDP v prvem četrtletju. Kot rečeno, je vlada nastopila mandat 13. marca 2020, v ponedeljek 16. marca pa je uveljavila drastične ukrepe glede karanten, zapiranja javnega življenja in zapiranja nekaterih gospodarskih panog. In če pogledate spodnjo sliko glede porabe električne energije, ki jo kot indikator gospodarske dinamike v realnem času tedensko objavljam, boste videli močno korelacijo med vladnim ukrepom zapiranja javnega življenja in gospodarstva ter gospodarsko dinamiko. V prvih dveh delovnih tednih marca (do 13.3.) je bila namreč gospodarska dinamika (poraba EE) blizu lanske ravni v istem tednu, upadla je šele v tretjem tednu (prvi teden vladnih ukrepov zapiranja) za 7.6% in v četrtem tednu marca (za 6.2% glede na isti teden lani).

Nadaljujte z branjem→

Vojko Flegar je v Dnevnikovem Objektivu odlično povzel temeljne dileme reševanja sedanje globalne recesije in izstopne strategije slovenske vlade:

Tudi zdaj nevarnost, da bodo vlade v imenu kratkoročnega cilja rešiti, kar se rešiti da, zanemarile strukturna neskladja in probleme, na drugi strani pa v skrbi zaradi novih javnih dolgov (še naprej) varčevale pri naložbah v infrastrukturo, zdravstvo in šolstvo, ni majhna. Nobena vlada kajpak noče vzbuditi vtisa, da ji ni mar za delovna mesta, četudi takšna, ki so v nasprotju s siceršnjimi dolgoročnimi cilji, recimo podnebnimi ali okoljskimi, hkrati pa imajo »gasilske akcije« takoj viden učinek (čeprav morda zgolj navidezen), medtem ko se ta pri strukturnih spremembah pokaže šele čez čas. Veliko preprosteje, pa tudi ceneje in piarovsko učinkovito je denimo za veliko državo, kakršna je Nemčija s številnimi notranjimi letalskimi povezavami, tako ali drugače, tudi z vstopom v lastništvo, rešiti nacionalnega letalskega prevoznika kot čakati na rezultate vlaganj v železniško infrastrukturo. Veliko hitreje in ceneje je mogoče razširiti mestne ljubljanske avtocestne vpadnice kot vzpostaviti primestni javni prevoz. Istočasno izkušnje iz velike recesije svarijo, da lahko neselektivno reševanje celih panog oziroma delovnih mest ustvari tudi zombijevska podjetja (če tukaj zanemarimo neposredne zlorabe), torej podjetja, ki so bila sicer zapisana skorajšnjemu propadu, a jim je državna pomoč pomagala pri preživetju na račun drugih ali novih podjetij z večjo dodano vrednostjo.

Nadaljujte z branjem→

Za tiste, ki še niste kupili dolgo pričakovanega angleškega prevoda zadnje knjige Thomasa Pikettya “Capital and Ideology” (izšel je 10. marca letos), je spodaj dobro napisan povzetek. Izvrstna recenzija v avtorstvu odličnega Marshalla Steinbauma v Boston Review.

Vsak Pikettyja seveda bere in razume na svoj način. Meni pa so se v tej knjigi najbolj usedle naslednje štiri stvari.

Prvič, kapitalizem je ideologija, pa čeprav so to ideologijo po sredini 1970. let poskušali zakriti prek koncepta meritokracije tako na politični kot na teoretski ravni.

Drugič, Piketty dobro opiše, kako je socialdemokracija zapustila delavski razred in postala zastopnik družbene intelektualne elite. Socialdemokratski politiki so ta prehod naredili tako, da so osebne ekonomske usode vezali na izobraževanje in s tem omogočili krivdo za neuspeh prenesti na posameznike. Pri tem pa pozabili, da nimajo vsi enakega dostopa do izobraževanja in da tudi izobrazba, čeprav še tako visoka, ne more preseči fundamentalnih družbenih in socialnih razlik, ki izhajajo iz razlik v premoženju. Kaj nekomu pomaga visoka izobrazba ali celo doktorat znanosti, če dela kot kot učitelj ali raziskovalec in je deležen mizerije plač v javnem sektorju?

Nadaljujte z branjem→

.

Pri Brucu so seveda na prvem mestu teksti. Ameriške sanje, ki so se izgubile v real-kapitalističnih usodah in osebnih dramah ameriškega delavskega razreda:

I had a job, I had a girl
I had something going mister in this world
I got laid off down at the lumber yard
Our love went bad, times got hard
Now I work down at the carwash
Where all it ever does is rain
Don’t you feel like you’re a rider on a downbound train

Nadaljujte z branjem→

Zadnji podatki o porabi električne energije (EE) za tretji delovni teden v maju kažejo, da se gospodarska aktivnost še naprej izboljšuje. Poraba EE v tem tednu zaostaja za lansko “le še” za slabih 11%, kar je na enaki ravni porabe kot konec marca. Pri tem se je odstopanje porabe EE glede na isti lanski teden izenačilo tako za delovne dni kot za vikende. To seveda kaže, da se je večina ljudi vrnila nazaj v službe, hkrati pa kaže, da se je odklon navzdol gospodarske in gospodinjske rabe EE izenačil. Slednje pa pomeni, da postaja skupna dnevna poraba EE dokaj dober pokazatelj dejanske gospodarske dinamike.

Ključno vprašanje je, kdaj oziroma kako hitro se bo poraba EE vrnila na lansko raven oziroma kako globoko luknjo v gospodarstvu je izkopala korona kriza in kako dolgo bo recesija trajala.

Po nemško-francoskem žegnu prejšnji ponedeljek je Evropska komisija dokaj hitro predstavila proračun in prioritete novega Evropskega reševalnega programa. Ta program naj bi imel za skupaj 750 milijard evrov “municije”. Ključni del je sicer prvi steber, uradno imenovan Recovery and Resilience Facility, katerega proračun bo 560 milijard evrov, od tega 310 milijard evrov nepovratne pomoči, 250 milijard evrov pa kreditov (glejte več spodaj). Velik del sredstev za nepovratno pomoč pomeni, da se je zmanjšal pritisk članic, ki so bolj prizadete s korona krizo. Je pa res, da je teh 310 milijard evrov nepovratne pomoči daleč od zahtevanih 1,500 milijard, kolikor naj bi bil “težek” sicer prvotno predlagani Evropski reševalni sklad. Ta kompromis ohranja EU pri življenju, ne bo pa omogočil ustreznega pospeška pri okrevanju.

Ključno pri tem programu je, da predvideva “usmerjeno okrevanje”, torej spodbujanje investicij v (A) zeleno transformacijo (energetska sanacija stavb, prehod na obnovljive vire energije, čistejši transport (vključno z vlaganji v železnice in e-mobilnost), (B) digitalizacijo (nova omrežja (5G), povečanje knkurenčnosti v strateških tehnologijah itd.), in (C) pravično in vključujoče okrevanje (sklad za zavarovanje za primer brezposelnosti itd.).

Za Slovenijo naj bi bilo na voljo za 5.071 milijarde evrov, od tega:

• 2.579 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter
• 2.492 milijarde evrov posojil.

Nadaljujte z branjem→

Zaprtje dela gospodarstva zaradi korona krize in predvsem psihološki učinki zaradi povečane negotovosti po izbruhu epidemije imajo lahko trajnejši negativni učinek na trošenje posameznikov. S tem pa tudi na kratkoročno in srednjeročno agregatno povpraševanje. Na žalost uradna statistika ni zelo uporabna pri spremljanju dinamike povpraševanja v realnem času, saj podatke o industrijski prodaji dobimo z zamikom približno meseca in pol, podatke o prodaji storitev (prek podatkov o četrtletnem BDP) pa dobimo šele skoraj 2 meseca po koncu četrtletja. Za spremljanje gospodarske dinamike v realnem času si raziskovalci tako pomagamo z različnimi proxy spremenljivkami, kot so poraba električne energije in Google mobility data. Za spremljanje dinamike povpraševanja pa so se kot koristni pokazali podatki o nakupih s plačilnimi karticami (študija za Dansko) ter različne ankete med potrošniki, kot je nova študija za ZDA (Coibion, Gorodnichenko & Weber, 2020).

Medtem ko je študija za Dansko pokazala, da so nakupi potrošnikov v aprilu upadli za četrtino, najbolj pa seveda trajnih potrošnih dobrin, pa študija Coibiona in kolegov omogoča tudi vpogled v pričakovanja potrošnikov. Medtem ko ugotavljajo, da so ameriška gospodinjstva med januarjem in aprilom zmanjšala potrošnjo za dobrih 30%, pa ugotavljajo, da so potrošniki za dobro četrtino sklestili načrte glede nakupov večjih trajnih dobrin v naslednjih 12 mesecih. Ob povečanju tveganj glede zaposlitve, se povečuje negotovost. To nakazuje trajnejši šok za agregatno povpraševanje tudi na srednji rok. Hkrati pa študija ugotavlja,  da so potrošniki začeli zaostajati s plačili anuitet kreditov, kar nakazuje na povečano tveganje glede osebnih bankrotov in povečana tveganja za bančni sektor.

Ključni nauk iz teh podatkov, kot ugotavljajo tudi avtorji, je nevarnost trajnejše recesije, kar bi prek učinka histereze (negativni učinek traja tudi zatem, ko so bili vzroki za šok že odpravljeni) povzročilo dolgotrajnejšo luknjo v agregatnem povpraševanju (depresijo). Avtorji, tudi v skladu z mojimi pogledi, priporočajo uporabo nekonvencionalnih ukrepov za zmanjšanje tega šoka, da se ne razvije v trajnejšo depresijo, in sicer trajnejši fiskalni stimulus, oprostitev (dela) dolgov ranljivih skupin, državni prevzemi najbolj prizadetih podjetij in še bolj agresivno odkupovanje državnih obveznic s strani centralnih bank.

Nadaljujte z branjem→