Zaprtje dela gospodarstva zaradi korona krize in predvsem psihološki učinki zaradi povečane negotovosti po izbruhu epidemije imajo lahko trajnejši negativni učinek na trošenje posameznikov. S tem pa tudi na kratkoročno in srednjeročno agregatno povpraševanje. Na žalost uradna statistika ni zelo uporabna pri spremljanju dinamike povpraševanja v realnem času, saj podatke o industrijski prodaji dobimo z zamikom približno meseca in pol, podatke o prodaji storitev (prek podatkov o četrtletnem BDP) pa dobimo šele skoraj 2 meseca po koncu četrtletja. Za spremljanje gospodarske dinamike v realnem času si raziskovalci tako pomagamo z različnimi proxy spremenljivkami, kot so poraba električne energije in Google mobility data. Za spremljanje dinamike povpraševanja pa so se kot koristni pokazali podatki o nakupih s plačilnimi karticami (študija za Dansko) ter različne ankete med potrošniki, kot je nova študija za ZDA (Coibion, Gorodnichenko & Weber, 2020).
Medtem ko je študija za Dansko pokazala, da so nakupi potrošnikov v aprilu upadli za četrtino, najbolj pa seveda trajnih potrošnih dobrin, pa študija Coibiona in kolegov omogoča tudi vpogled v pričakovanja potrošnikov. Medtem ko ugotavljajo, da so ameriška gospodinjstva med januarjem in aprilom zmanjšala potrošnjo za dobrih 30%, pa ugotavljajo, da so potrošniki za dobro četrtino sklestili načrte glede nakupov večjih trajnih dobrin v naslednjih 12 mesecih. Ob povečanju tveganj glede zaposlitve, se povečuje negotovost. To nakazuje trajnejši šok za agregatno povpraševanje tudi na srednji rok. Hkrati pa študija ugotavlja, da so potrošniki začeli zaostajati s plačili anuitet kreditov, kar nakazuje na povečano tveganje glede osebnih bankrotov in povečana tveganja za bančni sektor.
Ključni nauk iz teh podatkov, kot ugotavljajo tudi avtorji, je nevarnost trajnejše recesije, kar bi prek učinka histereze (negativni učinek traja tudi zatem, ko so bili vzroki za šok že odpravljeni) povzročilo dolgotrajnejšo luknjo v agregatnem povpraševanju (depresijo). Avtorji, tudi v skladu z mojimi pogledi, priporočajo uporabo nekonvencionalnih ukrepov za zmanjšanje tega šoka, da se ne razvije v trajnejšo depresijo, in sicer trajnejši fiskalni stimulus, oprostitev (dela) dolgov ranljivih skupin, državni prevzemi najbolj prizadetih podjetij in še bolj agresivno odkupovanje državnih obveznic s strani centralnih bank.
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.