Se bo Švedska bolje izognila recesiji? Predvidevanja na podlagi Google mobility data in globalizacije

Bolj liberalni pristop Švedske k omejevanju širitve virusa COVID-19 je sicer povzročil manjšo stopnjo administrativnega zapiranja posameznih gospodarskih panog. Načeloma naj bi to povzročilo manjši upad BDP kot v ostalih državah. In prvi podatki to načeloma prikazujejo, saj se je po prvih ocenah švedski BDP v prvem četrtletju letos (Q1 2020) zmanjšal le za 0.3%, medtem ko naj bi na ravni EU upadel za 3.5%.

Vendar je za praznovanje morda še prehitro. Po poročanju Financial Timesa je namreč Švedska v januarju in februarju zabeležila višjo rast BDP od pričakovane, zato padec BDP v drugi polovici marca še ni mogel pokvariti slike. Za odgovor na to, ali se bo Švedska bolj učinkovito izognila recesiji je zato treba pogledati druge indikatorje, ki prikazujejo trende v realnem času. Eden izmed takšnih indikatorjev je Google mobility data, ki spremlja, kako se gibljejo posamezniki, ki imajo na svojem telefonu inštalirano eno izmed Googlovih aplikacij. Google je agregatne podatke po državah, regijah in večjih mestih naredil prosto dostopne za obdobje COVID-19 krize. Jaz sem uporabil podatke o obiskih trgovin, barov restavracij, knjižnic in muzejev za obdobje 15. februar – 2. maj 2020 (sprememba glede na isto obdobje lani), in sicer primerjam države na isti geografski lokaciji. V spodnji sliki primerjam podatke za Švedsko in Dansko ter za Slovenijo in Avstrijo (v sliki so vrisana še povprečja. In kot lahko vidite, se švedski vzorec glede obiskov trgovin in restavracij ne razlikuje bistveno od danskega.

Slika 1: Obisk trgovin, restavracij itd. (sprememba glede na isto obdobje lani, v %)

Corona-mobility data

Vir: Google mobility data, lastna slika in preračuni

Na Švedskem je v aprilu obisk trgovin in restavracij itd. upadel v povprečju za 20%, na Danskem, ki je uvedla bolj drastične ukrepe, pa za 27%. Za primerjavo, v Sloveniji in Avstriji, ki sta uvedli podobno drastične ukrepe za omejevanje širitve virusa, se je obisk trgovin in restavracij itd. v aprilu skrčil bistveno bolj in podobno – za 69% oziroma 70%. Če primerjamo tudi podatke za ostale oblike mobilnosti in za vse države, glejte spodaj vizualizacijo IRCAI (inštituta za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Štefan), in čeprav vizualizacija ni najbolj nazorna, boste opazili podobne vzorce med geografsko in kulturno podobnimi državami. Švedski vzorec mobilnosti v času korona krize je podoben kot v sosednjih skandinavskih državah (Danska, Finska, Norveška), v katerih se je mobilnost najmanj zmanjšala glede na globalne podatke.

Slika 2: Mobilnost ljudi, agregirano po 6 tipih lokacij (sprememba glede na isto obdobje lani, v %)

Mobiliy data

Vir: Corona Virus Watch, IRCAI

Na podlagi teh podatkov bi lahko načeloma pričakovali, da se bo domača poraba v tej skupini skandinavskih držav zmanjšala podobno in za precej manj kot denimo v Sloveniji in Avstriji (ki sta v isti skupini glede na vzorec mobilnosti).

Vendar pa domača poraba (v trgovinah, barih restavracijah, knjižnicah in muzejih) predstavlja le zelo majhen del skupnega agregatnega povpraševanja. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da gre za zelo majhne države, ki so močno odvisne od izvoza. Če ves svet prizadene simetrični šok korona krize, potem asimetrični odziv na krizo posamezne države ne more imeti bistveno drugačnega učinka na državo, ki je tesno trgovinsko povezana z ostalimi državami in kjer izvoz predstavlja velik delež v BDP. Do določenih razlik lahko pride, če je država sorazmerno bolj odvisna od trgovine s sosednjimi državami in če te uporabljajo podobne ukrepe glede odziva na korona krizo.

Švedska je močno odvisna od izvoza in če denimo v večini držav upade prodaja avtomobilov za 80% do 90%, bo tudi švedski Volvo utrpel velike izgube in bo moral zmanjšati proizvodnjo. Če je Volvo vpet v globalne oskrbovalne verige in dobiva pomembne komponente iz drugih držav, bo prav tako moral zaustaviti proizvodnjo, če so to naredili njegovi dobavitelji. To pomeni, da v času intenzivne globalizacije nobena država ni otok in da vse delijo podobno usodo, če so integrirane v globalne proizvodne verige in vzorce potrošnje. Tudi zaradi tega Evropska komisija za letos za Švedsko napoveduje upad BDP za 6.1%, švedska centralna banka pa za 7 do 10%, kar je podoben rang velikosti kot za ostale članice EU.

Pričakovanja nekaterih, da se je mogoče izogniti recesiji, če izbereš manj drastične ukrepe, so torej zelo vprašljiva, kratkoročna žrtev pa je lahko bistveno višja. V Švedski je denimo dosedaj umrlo 311 ljudi na milijon prebivalcev zaradi okužbe s korona virusom, v sosednji Norveški pa le 40. Nekateri bodo protestirali, češ, ja, vendar se bo švedsko prebivalstvo hitreje prekužilo in bodo človeške žrtve kasneje manjše. Morda, vendar si je treba še enkrat prebrati prejšnji odstavek: Švedski kot majhni odprti državi to iz vidika ekonomskih stroškov ne bo nič pomagalo, dokler bodo prizadete njene največje trgovinske partnerice. Švedska bo pač delila enako gospodarsko usodo kot njene trgovinske partnerice. Nihče ni otok.

One response

  1. Ampak ali je bil švedski namen v bitki manjša kriza ali kaj drugega? Vsaj jaz (ne ekonomist, ne zdravnik) ne mislim, da je šveska strategija imela v načrtu mali padec BDPja. Njihov glavni strateg, epidemiolog, je vedno govoril, da države ne moreš zapreti, poskrbeti pa moraš za rizične skupine. Sedaj so nekje na 30% ocenjujejo sami.

    Začenjajo spreminjati https://www.index.hr/vijesti/clanak/svedska-revidira-strategiju-u-borbi-protiv-korone-zbog-velikog-broja-smrti-starijih/2182318.aspx.

    Močno upam, da se bo to zgodilo, ne samo na danskem, ampak povsod po svetu https://www.index.hr/vijesti/clanak/glavni-danski-epidemiolog-male-su-sanse-da-nas-pogodi-drugi-val-epidemije/2182332.aspx (mogoče je še desni epidemiolog).

%d bloggers like this: