Precej nerodna zadeva, ki jo odkriva Bloomberg, in sicer da je naftna industrija (neformalno) pritiskala na znanstvenike univerze v Oklahomi, ki so povečano seizmično aktivnost v Oklahomi povezovali s pridobivanjem nafte in plina iz skrilavcev (fracking). Naftna industrija oziroma Continental Resources pa je med velikimi donatorji univerze v Oklahomi… To seveda odpira vprašanje etike v sodelovanju med univerzami in gospodarstvom.

In November 2013, Austin Holland, Oklahoma’s state seismologist, got a request that made him nervous. It was from David Boren, president of the University of Oklahoma, which houses the Oklahoma Geological Survey where Holland works. Boren, a former U.S. senator, asked Holland to his office for coffee with Harold Hamm, the billionaire founder of Continental Resources, one of Oklahoma’s largest oil and gas operators. Boren sits on the board of Continental, and Hamm is a big donor to the university, giving $20 million in 2011 for a new diabetes center. Says Holland: “It was just a little bit intimidating.”

Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

V teh težkih časih Slovence redko katera tema uspe združiti v enoglasno ogorčenje. To, kar ni uspelo Jankoviću, Janši, Patrii, Stožicam in TEŠu, je uspelo zaslužkarjem v javnemu sektorju oziroma Komisiji za preprečevanje korupcije z objavo lestvice posameznikov v javnem sektorju, ki so v obdobju zadnjih nekaj let zaslužili več kot 200.000 evrov z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. Z izjemo tistih, ki so se na seznamu znašli, je ljudstvo do zadnjega enotno v indignaciji kaste javnih zaslužkarjev, ki jim je, tudi sredi najgloblje gospodarske krize v zgodovini Slovenije, uspelo mastno zaslužiti. In to naj bi se zgodilo še na račun davkoplačevalcev. * Nadaljujte z branjem→

Hm, če je nekdanja Jugoslavija od skupaj 36 milijard dolarjev prisojene vojne škode od Nemčije, do zdaj dobila “peanuts”, koliko si po 70 letih lahko obeta šele Grčija?

Vir: Delo

Prejšnji vikend je v 91. letu starosti umrl Lee Kuan Yew. Lee je bil eden izmed najbolj kontroverznih voditeljev v zadnjega pol stoletja, ki je od leta 1963 popeljal Singapur od države, ki je imela BDP na prebivalca na ravni Cipra, polovico tistega v Španiji in četrtino tistega v ZDA, do države, ki je imela leta 2013 (po kupni moči) tretji najvišji BDP na prebivalca na svetu. Višjega od Norveške, za dobro četrtino višjega kot v ZDA in dvakrat višjega kot Španija. Leejev recept je bil jasna vizija in industrijska politika ter močna vloga države na eni in zelo trda roka na drugi strani z drakonskimi kaznimi, zatiranjem svobode govora in politične opozicije. Pol stoletja po prevzemu oblastu je Leejev Singapur na vseh treh lestvicah konkurenčnosti (IMD, WEF in Doing business) med prvimi tremi najbolj konkurenčnimi državami na svetu, z najbolj enostavnim poslovnim okoljem in največ milijonarjev na prebivalca, in hkrati država z najnižjim indeksom demokracije med razvitimi državami in izjemno visoko stopnjo neenakosti. Nadaljujte z branjem→

• Microeconomic origins of macroeconomic tail risks – Vox EU
• John Maynard Keynes on the Trade Cycle – Brad DeLong
• Unreal Keynesians – Paul Krugman
• Deflation: the modern policy bogeyman – Gillian Tett
• Normalizing Monetary Policy: Prospects and Perspectives – Janet Yellen
• Fiscal policy procyclicality and output forecast errors: Bad luck or bad decisions? Vulletin and Aveland?
• The Confidence Witch – Francesco Saraceno
• Neither Grexit, nor Grexident. Euro and ‘drachma’ in parallel? – Reuters
• Piketty’s Three Big Mistakes – Noah Smith
• The Estate Tax Isn’t Destroying Family Farms – David Cay Johnston
• Protecting the public from policy entrepreneurs – S0mon Wren-Levis

Dejan Steinbuch o tem, kako je bojazen pred teroristi neprimerno manj pereča v primerjavi z destruktivno nevarnostjo depresije, ki muči četrtino zahodnjakov in ki se lahko sproži kadarkoli, ko postanejo okoliščine primerne.

Misterij okoli na prvi pogled nerazumnega dejanja kopilota Andreasa Lubitza se razkriva. Na površje je priplaval fenomen, o katerem govorita Ellisov Ameriško psiho (American Psycho) ali Hanekejeve Smešne igrice (Funny Games).

Obe zgodbi se vrtita okoli psihopatskih posameznikov – bodisi bogatega newyorškega investicijskega bankirja bodisi dveh sterilnih sadističnih mladih moških – in njihovih bolnih dejanj. A v teh umetniških upodobitvah duševnih motenj modernega zahodnjaka, ki mu psihoterapevtski kavč ne more preprečiti, da se ne bi soočil z nepomirljivo bivanjsko grozo, gre za fiktivni svet, ob katerega kot bralci in gledalci ne bi smeli neposredno trčiti.

Psihopat v pilotski kabini je zato nekaj popolnoma novega; je šok, ki spreminja naše predstave o letalski varnosti, človeškem faktorju in vlogi umetne inteligence (strojev) pri upravljanju s transportnimi sredstvi.

Vir: Dejan Steinbuch, Finance

Hans-Werner Sinn je v svežem komentarju ponovno v svojem elementu. Začne s pravo diagnozo, da je imel evro enake plačilno-bilančne (PB) učinke kot zlati standard v 1920. letih in celo pravilno našteje štiri načine za izhod iz krize. Pravilno tudi ugotovi, da bi deflacija v južnih članicah EU spravila v bankrot mnoge dolžnike (da ne govorimo o recesiji in povečevanju nezaposlenosti). Pravilno tudi ugotovi, da bi višja inflacija v severnih članicah EU, ki jo lahko spodbudi QE, pomagala pri uravnoteženju PB neravnotežij v evrskem območju. Nato pa iz tega izpelje čudaški sklep, da južne članice EU ne bi smele stimulirati svojega gospodarstva, ker bi s tem spodbudile tudi inflacijo in kar bi na drugi strani zahtevalo, da predvsem Nemčija poveča inflacijo še bolj.

Ali drugače rečeno, HW Sinn zahteva, da južne članice še naprej in še bolj depresirajo svoja gospodarstva in znižujejo raven cen (deflacija), da severnim članicam ne bi bilo treba povečati inflacije čez 2%. Južne članice morajo torej početi to, kar Sinn v začetku komentarja ugotovi, da bi tam ugonobilo mnoge domače dolžnike ter (česar ne omeni) njihova gospodarstva spravilo še v globljo recesijo in uničilo še več delovnih mest.
Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Osebne izkušnje mnogih kupcev pričajo o tem, da se na slovenskem trgu prodaja blago slabše kakovosti kot onstran naše zahodne in severne meje. Skoraj vsakdo ima svojo zgodbo o razodetju, ki ga je doživel, ko ga je v tujini presenetil znan proizvod v izvedbi za privilegirance. Pričakovano malo pa obstaja uradnih podatkov o tem, ali distributerji, trgovci in proizvajalci na naš trg (in trge vzhodno od našega) prodajajo proizvode tudi za nekaj razredov slabše kakovosti kot na zahtevnejše zahodne trge. Zakaj torej trgovci in distributerji tako nizko cenijo vzhodnoevropskega potrošnika? * Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Kaj pa kovanci?

Pojav prvih kovancev ponavadi navajajo kot začetek denarja, vendar pa, kot smo videli, je denar obstajal že tisočletja pred tem v obliki obračunske enote oz. kredita. Kljub temu so kovanci pomemben del monetarne zgodovine. Pojavili so se okoli leta 600 pr. n. št. in to ne samo v Lidiji, kot ponavadi beremo v učbenikih, temveč na treh geografsko precej različnih mestih hkrati. Pojavili so se tako v Turčiji, kot tudi v Indiji in na Kitajskem. Graeber poudarja, da ni šlo za iznajdbo novih tehnoloških postopkov, saj so ti po eni strani obstajali že prej, po drugi pa so se med seboj uvedbe kovin v monetarni sistem razlikovale. Šlo je za družbeno transformacijo. Nadaljujte z branjem→