Zakaj nas distributerji ne marajo?

Črt Kostevc

Osebne izkušnje mnogih kupcev pričajo o tem, da se na slovenskem trgu prodaja blago slabše kakovosti kot onstran naše zahodne in severne meje. Skoraj vsakdo ima svojo zgodbo o razodetju, ki ga je doživel, ko ga je v tujini presenetil znan proizvod v izvedbi za privilegirance. Pričakovano malo pa obstaja uradnih podatkov o tem, ali distributerji, trgovci in proizvajalci na naš trg (in trge vzhodno od našega) prodajajo proizvode tudi za nekaj razredov slabše kakovosti kot na zahtevnejše zahodne trge. Zakaj torej trgovci in distributerji tako nizko cenijo vzhodnoevropskega potrošnika? * Nadaljujte z branjem

Mit o blagovni menjavi, 4. del

Aleš Praprotnik

Kaj pa kovanci?

Pojav prvih kovancev ponavadi navajajo kot začetek denarja, vendar pa, kot smo videli, je denar obstajal že tisočletja pred tem v obliki obračunske enote oz. kredita. Kljub temu so kovanci pomemben del monetarne zgodovine. Pojavili so se okoli leta 600 pr. n. št. in to ne samo v Lidiji, kot ponavadi beremo v učbenikih, temveč na treh geografsko precej različnih mestih hkrati. Pojavili so se tako v Turčiji, kot tudi v Indiji in na Kitajskem. Graeber poudarja, da ni šlo za iznajdbo novih tehnoloških postopkov, saj so ti po eni strani obstajali že prej, po drugi pa so se med seboj uvedbe kovin v monetarni sistem razlikovale. Šlo je za družbeno transformacijo. Nadaljujte z branjem

Discord about econ discourse

Tony Yates o tem, zakaj so akademski ekonomisti premalo prisotni v javnih diskusijah: (1) ker za to niso plačani, pač pa za pedagoško in raziskovalno delo (objave), (2) ker vse, kar šteje v akademskem svetu in po čemer se meri uspešnost univerz ali profesorjev, so znanstvene objave, in (3) ker so akademiki izjemno slabi v komuniciranju svojih stališč ali pa so popolni fahidioti in ne znajo povedati nič smiselnega o stvareh izven zelo ozke specializacije, s katero se ukvarjajo (primer Nobelovcev).

longandvariable

Danny Blanchflower remarked on Twitter that UK economic discourse lacked much engagement from academics. This was a follow-up to a Paul Krugman post where he disparaged UK economic discourse, and used as his metric the fact that there was a lot of focus on the deficit.  And that in turn derives from Simon Wren Lewis’ developing caricature of UK’s ‘mediamacro’.

Well, this blog is about why – supposing the assessment of our discourse to be true, which I don’t really accept in the way it was put – you shouldn’t blame the academics. Or perhaps anyone, except the market.

The first reason why is that there is little or no financial incentive to take part.

UK economics departments are partly assessed on ‘impact’. But there is almost no link to that and me, for example, piling into a debate about whether inflation 2pp below the BoE’s target is, as George…

View original post 913 more words

Mit o blagovni menjavi, 3. del

Aleš Praprotnik

Kredit in država

Toda, kdaj se je v zgodovini sploh pojavil kredit? Klasična razlaga trdi, da je kredit nadgradnja kovinskega denarja, vendar zgodovinski dokazi pričajo, da je v resnici kredit obstajal tisoče let pred prvim kovanim denarjem. Najstarejši zapisi, ki so jih arheologi doslej uspeli izkopati, so Sumerske glinene tablice, na katerih najdemo zapise v klinopisu, ki so ga uspeli prevesti v 19. stoletju. Nadaljujte z branjem

O izginuli kulturi dialoga

Alexander Görlach, založnik in urednik The European, v današnjem komentarju piše o tem, kako v najbolj svobodnem in fertilnem času za dialog ta dejansko izginja – bodisi s pojavom militantnih verskih ali ideoloških političnih gibanj bodisi z izogibanjem neposrednemu osebnemu izpostavljanju s skrivanjem za priročno puhlico “nekateri pravijo” (lat. Quidam dicunt). Medtem ko prvi absolutno zanikajo dialog, se mu drugi izogibajo, da se izognejo javnemu denunciranju drugačnih stališč. Nadaljujte z branjem

Robert Skidelsky o makro zmešnjavi

Until a few years ago, economists of all persuasions confidently proclaimed that the Great Depression would never recur. In a way, they were right… …After the financial crisis of 2008 erupted, we got the Great Recession instead. Governments managed to limit the damage by pumping huge amounts of money into the global economy and slashing interest rates to near zero. But, having cut off the downward slide of 2008-2009, they ran out of intellectual and political ammunition. Economic advisers assured their bosses that recovery would be rapid…. But then it stalled in 2010…. It is now pretty much agreed that fiscal tightening has cost developed economies 5-10 percentage points of GDP growth since 2010. All of that output and income has been permanently lost… [and] made the task of reducing budget deficits and national debt as a share of GDP much more difficult….

Nadaljujte z branjem

Somrak nevizionarske demokracije

Sedanjo Cerarjevo vlado pretresajo številne afere in »afere« ter odstopi ministrov, za katere se zdi, da hromijo delo vlade. Pustimo ob strani – morda celo upravičene – špekulacije, da so te afere »sproducirane« od zunaj, da bi zrušile Cerarjevo vlado. Toda v vsaki demokratični državi so takšne prikrite in podtalne politične spletke določenih interesnih centrov del političnega vsakdana. Bolj kot interesno-politično spletkarstvo v ozadju se meni za ohromelost te vlade zdi pomembno nekaj drugega – in to je popolna izpraznjenost vizije. Te vlade ne hromijo afere, podtaknjene od zunaj, pač pa da preprosto nima nobene vizije. *
Nadaljujte z branjem