Prihodnost infrastrukturnih investicij v Sloveniji

Metod Di Batista

V maju 2022 je Združenje za svetovalni inženiring pri GZS organiziralo posvet o Prihodnosti investicij, s poudarkom na Svetovalnem inženiringu v investicijskem procesu.

Svetovalni inženiring je ključni povezovalec v vseh fazah investicijskega procesa. V ta sklop spadajo projektanti, Inženirji (z veliko kar pomeni, da je to skupina strokovnjakov v okviru inženiring podjetja), nadzorniki, geodeti, geomehaniki, izdelovalci ekonomskih študij in analiz in ostali inženirski kadri.

Posveta se je udeležilo veliko število strokovnjakov, ki se dnevno ukvarjajo z vodenjem velikih in malih investicij. Posveta se je udeležilo tudi veliko direktorjev in članov poslovodstev inženirskih podjetij in nekateri veliki investitorji.

Slovenija je v tem trenutku pred nadaljevanjem velikih infrastrukturnih investicij in začetkom nekaterih novih. Vse te investicije pa potrebujejo za uspešno realizacijo močne inženiringe, ki obvladujejo vse faze investicijskega procesa. V zvezi s tem je bilo na posvetu izpostavljenih kar nekaj pomembnih ugotovitev in dejstev, ki bodo zelo vplivala na realizacijo postavljenih ciljev. V nadaljevanju podajam nekaj poudarkov, ki so po mojem mnenju pomembni za nadaljnji razvoj investicijske dejavnosti v Sloveniji.

Nadaljujte z branjem

Kateri davki v Sloveniji so previsoki in kateri prenizki?

Blaž Zgaga

Ob nastopu nove demokratične vlade so slovenski podjetniki zagnali vik in krik nad napovedanimi višjimi davki in začeli groziti z begom v tujino. Primerjajmo pobrane davke v Sloveniji s pobranimi davki v članicah 🇪🇺 in ocenimo, kam lahko pobegnejo? 🤔

Po podatkih OECD so v letu 2020 vsi davčni prihodki znašali 36,9% BDP, kar Slovenijo uvršča na 13. mesto. Vse zahodnoevropske in skandinavske države zberejo več davkov za delovanje države in javnih storitev. Manj zberejo mediteranske in vzhodne države ter davčne oaze in 🇺🇸 in 🇬🇧.

Davki-SI-1

Nadaljujte z branjem

Ekonomija pod žarometi (1. junij, 9:00)

COPEF Etalk Alumni Edition - #7 Jože Damijan (social 1200x1200)

Vabljeni na online dogodek 𝗘𝗸𝗼𝗻𝗼𝗺𝗶𝗷𝗮 𝗽𝗼𝗱 ž𝗮𝗿𝗼𝗺𝗲𝘁𝗶! 🎙️

Pridružite se nam na odru, kjer bomo skupaj z ostalimi 15 odlični govorci, predavatelji, strokovnjaki iz gospodarstva in medijev v 15 minutnih govorih približali in širili ekonomske koncepte, ideje, premisleke in pomisleke ter izzive! Jaz bom govoril o dilemah ekonomskih politik glede inflacije in stagnacije.

Spremljajte nas preko Youtube kanala 𝟭. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷𝗮 𝗼𝗯 𝟵:𝟬𝟬, 𝗼𝗻𝗹𝗶𝗻𝗲!

🔥 Brezplačna prijava: https://www.alumnief.si/ekonomija-pod-zarometi/

Intervju: Ključni prioriteti nove vlade morata biti zdravstvo ter samooskrba s hrano in energijo

Ključni poudarki iz intervjuja v Večeru. Izpostavil bi dve stvari. Najprej, da bi bilo nujno, da vlada naredi kratkoročni in srednjeročni načrt za za avtonomijo (samooskrbo) na področju hrane in energije. Drugi pa, da bo treba ljudem dati izbiro, kako financirati povečane potrebe po financiranju zdravstva in dolgotrajne oskrbe: (A) z novim davkom za zdravstvo in dvigom stopenj DDV ali (B) z uvedbo davka na premoženje. Prva možnost zajame vse prebivalstvo in proporcionalno bolj tiste z nizkimi dohodki, druga možnost pa segment premožnejšega prebivalstva, ki ima v lasti več nepremičnin in drugega premoženja. Čeprav referendumi o davkih načeloma niso dopustni, pa bi bi bilo treba državljanom Slovenije dati možnost, da se o tem demokratično odločijo.

Kako kot strokovnjak ekonomist, kot nekdanji član vlade in kandidat za mandatarja vidite koalicijsko pogodbo, ki so jo v torek podpisali prvaki koalicijskih strank?

Koalicijsko pogodbo sem bolj preletel. V njej vidim zelo malo stališč oziroma izhodišč, ki bi jih dalo Gibanje svoboda kot stranka, ki je dobila največ glasov na volitvah. Programska izhodišča ji dajeta koalicijski partnerici SD in Levica. To je vse, kar lahko povem o koalicijski pogodbi.

Kako pa ocenjujete kandidate za ministre, zlasti tiste, ki naj bi vodili gospodarske resorje?

Na splošno delim stališče večine mojih kolegov, da smo presenečeni nad izborom imen. Pri Cerarjevi vladi leta 2014 se nam je prvič zgodilo, da večine kandidatov za ministre nismo poznali. Tako ni mogoče ocenjevati njihove kompetentnosti. Pri vladi, ki jo sestavlja Robert Golob, je zgodba dokaj podobna, se pravi, da je sestavljena iz nekaj političnih veljakov, večina kandidatov pa je neznanih, nepopisanih listov in ne vemo, kaj lahko od njih pričakujemo. Glede na veliko zmago na volitvah smo od Gibanja Svoboda pričakovali močno strokovno ekipo, ekipo strokovnjakov.

Kar se tiče gospodarstva, je zgodba zelo podobna. Paradoksalno je, da je Matjaž Han kot kandidat za ministra za gospodarstvo najmočnejša točka te vlade. Ne vemo, kaj naj pričakujemo s strani ministrstva za finance, ki bo ključno v teh letih. Zaradi velikih makroekonomskih negotovosti, vojne v Ukrajini, uresničevanja načrta za okrevanje in odpornost, prilagajanja fiskalnim pravilom EU bodo izzivi v prihodnjih letih veliki, zaradi tega smo pričakovali bolj močno ekipo. Zdaj pa ne vemo, kaj naj pričakujemo. Matjaž Han je vseeno podjetnik, ima izkušnje na tem področju, tudi iz parlamenta, ima posluh za gospodarstvo in kolikor sem slišal, se je tudi posvetoval z deležniki, od delodajalcev do sindikatov, in išče nek konsenz, neko zgodbo, kako čim bolje voditi ta resor.

Nadaljujte z branjem

Vojna v Ukrajini pomeni lakoto v Afriki

V intervjuju za Der Spiegel Kristalina Georgieva, direktorica IMF, pojasnjuje, zakaj vojna v Ukrajini pomeni za Nemčijo velike potencialne težave, zakaj to pomeni lakoto v Afriki, kako pomagati tem državam, da ne bodo stradale, zakaj je potrebna fiskalna podpora držav v času povišanih cen energentov in zakaj Nemčija ne bi smela ovirati drugih EU držav pri tem s predčasnim prenehanjem odstopne klavzule glede fiskalnega pravila.

DER SPIEGEL: Is the international community doing enough to stop the war?

Georgieva: Europe and the world have stepped up to the challenge. If there is any silver lining, it is the recognition that we can no longer close our eyes to developments elsewhere: War in Ukraine means hunger in Africa. A virus from Wuhan is causing a pandemic around the world. And CO2 emissions in one place are driving climate change across the planet.

DER SPIEGEL: Do you believe the hunger crisis you mentioned can still be prevented?

Georgieva: Only if we do more. First, we need to oppose export restrictions on food, which almost 30 countries have already enacted. I understand that governments want to protect their own populations from shortages. But in doing so, we prolong the suffering of others. Second, we need to use the food we have more efficiently. And third, we need to give poor countries in particular the financial resources they need to secure supplies.

DER SPIEGEL: What does that mean in concrete terms?

Georgieva: Take a country in Africa that is dependent on the world market for food, where prices have risen massively. We need to help such countries so that they can secure supplies for their people. We need a rapid international response so that people don’t starve.

Nadaljujte z branjem

Je čas za mirno rešitev ukrajinske vojne potekel?

Drago Pavšelj

Tri mesece je minilo od začetka odkrite vojne v Ukrajini in počasi se v razmišljanje razgretih glav pričenja vračati kanček razuma predvsem pa gospodarskega in političnega pragmatizma. Čeprav je potrebno povedati, da dejansko traja državljanska vojna v Ukrajini že od leta 2014.

Večina javnosti o tem konfliktu praktično ni vedela nič. Leta 2014 in 2015 sta bila podpisana dva sporazuma Minsk 1 in Minsk 2 med Ukrajino in pokrajinama Lugansk in Donetsk, ki sta si želeli večje avtonomije v okviru Ukrajine. Garanti za udejanjanje sporazuma so bili Nemčija, Francija in Rusija. Predvsem Nemčija in Francija nista storili nič, da bi se sporazum spoštoval. Ukrajinska vlada je po nastopu predsednika Zelenskega še bolj zaostrovala konflikt in z vojaško silo nameravala pokoriti obe pokrajini, kar dokazuje tudi intenziteta spopadov na meji s pokrajinama in utrjenost mejnih linij ter koncentracija vojaštva na meji.

Nadaljujte z branjem

Ali menedžerskemu crescendu sledi eksodus podjetij?

V sredo me je po predavanju obkrožila gruča zaskrbljenih študentov. Ni jih zanimalo, kaj bo na kolokviju naslednji teden, pač pa natanko ista tema, s katero je poslanec SDS Branko Grims nekaj ur kasneje v Državnem zboru »moril« novega predsednika vlade Roberta Goloba: koliko podjetij se bo izselilo iz Slovenije zaradi napovedanih višjih davkov?

Moj odgovor je bil zelo kratek: Nič.

Zakaj ne? Ker so davki, ki skrbijo podjetnike oziroma menedžerje in ki naj bi jih nova vlada spreminjala, v Sloveniji nižji ali povsem primerljivi kot v sosednjih ali primerljivih državah.

Nadaljujte z branjem

Kdaj bo konec vojne v Ukrajini?

Odgovor na to vprašanje ni odvisen od tega, kako hrabro in koliko časa se bodo Ukrajinci upirali ali bojevali proti ruski agresiji ter koliko orožja jim bodo posredovali vojni dobičkarji iz ZDA, pač pa bolj od tega, kateri tabor zahodnih držav bo prevagal – mirovniki ali pravičniki. Med prve spadajo velike evropske države (Nemčija, Italija, Francija), ki se precej dobro zavedajo, kaj dolgo nadaljevanje vojne v Ukrajini pomeni za njihova gospodarstva. Na drugi strani so pravičniki, ki se zavzemajo, da bi Rusijo čim bolj kaznovali, pri čemer pa ne tvegajo veliko, saj so njihova gospodarstva manj prizadeta z ukrajinsko vojno.

Pomembno je, kot piše The Economist, da se po treh mesecih vojne krepi tabor mirovnikov, saj postaja jasno, da bo z Rusijo ne samo treba živeti tudi po tej vojni, pač pa, da je vloga Rusije zelo pomembna za globalno stabilnost. Kdo drug kot Henry Kissinger je ta teden v Davosu poudaril, da ima Rusija pomembno vlogo pri evropskem ravnovesju moči in da je ne bi je smeli  potiskati v “trajno zavezništvo” s Kitajsko. Upajmo, da bo (čimprej) zmagala pamet nad vojnim dobičkarstvom.

Nadaljujte z branjem

EU pravila in državna pomoč (2)

Jasmina Držanič

Kako je odhajajoča vlada zapacala NNOO in kako ga bo morala nova vlada popraviti.

V seriji zapisov o nepovratnih sredstvih Evropske unije tokrat govorim o tem, kaj bo morala nova vlada nujno popraviti pri Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost (NNOO). Tema je bila najavljena že v predvolilni kampanji in je sedaj tudi med koalicijskimi zavezami.

EU je 2020 slavnostno najavila vzpostavitev Mehanizma za okrevanje in odpornost (Recovery and Resiliance Fund – RRF). Gre za 723,8 milijard EUR od ECB sposojenega denarja (za razliko od npr. kohezijskih sredstev, ki so vključena v osnovni proračun EU). Na temelju NOO je potem vsaka članica EU pripravila svoj nacionalni NOO (NNOO).

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: