Današnji The Economist prinaša alarmantni uvodnik o “Evropi v trojni krizi” in to uprizarja s sliko Mone Lise s frizuro, kot da bi jo stresla elektrika. Uvodnik pravi, da je Evropo “najprej zajela energetska kriza, ki jo je povzročila invazija Vladimirja Putina na Ukrajino. Zdaj, ko Xi Jinping poskuša “izvoziti svojo pot iz upočasnitv gospodarstva”, se Evropa sooča z valom kitajskega blaga. In če bo Donald Trump ponovno izvoljen, bi Evropo lahko prizadele še višje ameriške carine“. In tajming te trojne krize naj bi bil še posebej slab: prav zdaj, ko naj bi Evropa “potrebovala močno rast, da bi pomagala financirati večjo porabo za obrambo, zlasti ker je ameriška podpora Ukrajini usahnila, in da bi izpolnila svoje cilje glede zelene energije.”
Preden se lotim predlogov uvodničarja glede rešitev iz te trojne krize, se je treba vprašati glede fundamentalnih predpostavk, zakaj je Evropa v tej krizi. Evropa je v tej krizi, ker se je pustila zvleči vanjo z ameriškim forsiranjem širjenja Nata v Ukrajino, nato pa z napačnim odgovorom na rusko agresijo na Ukrajino (ki je bila posledica ameriškega forsiranja širjenja Nata v Ukrajino). Če Evropa ne bi sledila ameriški politiki glede Ukrajine (če bi se zavzela za mirno rešitev takoj na začetku vojne namesto pošiljanja orožja v Ukrajino) in če Evropa ne bi sledila ameriškemu diktatu glede sankcij proti Rusiji (če ne bi prepovedala uvoza ruske nafte in derivatov in omejila uvoza plina in če ne bi prepovedala izvoza v Rusijo), bi (1) bilo vojne konec že po enem mesecu (marca 2022), Ukrajina bi ostala celovita in neporušena, (2) vojna se ne bi prelevila v energetsko krizo, dodatno povišano inflacijo ter v stagnacijo oziroma recesijo, (3) ne bi bilo treba povečevati izdatkov za obrambo in prepotrebnih sredstev za zeleni prehod preusmerjati v nepotrebno oboroževanje, in (4) danes se ne bi bali Trumpa, ker brez nadaljevanja vojne v Ukrajini ne bi imel nobenih možnosti za zmago.
Torej, preden se pogovarjamo o reševanju trojne krize, ki si jo je Evropa sama zakuhala z napačnimi potezami, najprej rešimo slabe fundamente (opravimo slabe pretekle poteze). Prvič, evropski politiki naj nehajo z militantno retoriko in se zavzamejo za takojšnje prenehanje vojne v Ukrajini s takojšnjim prenehanjem pošiljanja orožja v Ukrajino, s predlogom začetka mirovnih pogajanj in predlogom varnostnih garancij za Ukrajino in Rusijo. Drugič, predlog mirovnega sporazuma naj vsebuje tudi klavzule glede (pogojevane) odprave enostranskih evropskih sankcij (odprava prepovedi uvoza ruskih energentov in izvoza evropskih izdelkov, odprava zamrznitve ruskih centralnobančnih rezerv). Zgolj s tema dvema potezama se bo polovica sedanjih evropskih težav odpravila (zaustavitev trenda deindustrializacije, konec preusmerjanja javnih sredstev, namenjenih za razvoj in zeleni prehod, v orožje).
Nadaljujte z branjem→
You must be logged in to post a comment.