En odgovor

1. To na žalost ni hec, ampak zlato pravilo zahodnih demokracij, v Evropi še bolj prevladujoče kot v ZDA. Očitno je aktualna kombinacija neoliberalizma, v katerem želi kapital upravljati družbo mimo demokratičnih inštitucij in vulgarizacije demokracije, v kateri za politike ni več važno, da kaj znajo, ampak morajo biti čim bolj “všečni” in s tem čim bolj podobni povprečnemu (tudi intelektualno) volivcu, ustvarila politični sistem, ki skrbi predvsem za nosilce kapitala, za ostale državljane pa bolj malo. Zahodna družba vse bolj spominja na rimsko obdobje zatona republike v času “kruha in iger”. Kruha je preko inštitucij socialne države dovolj, za igre v obliki vojn in podobnih kriz pa občasno poskrbijo vladajoči, da malo disciplinirajo “amorfne mase”.

   Tak politični sistem je ekonomsko in širše družbeno neučinkovit, kar se najbolje vidi v primerjavah (po klasičnih parametrih razvitosti) med zahodnimi demokracijami in avtoritativnimi režimi, ki ne temeljijo na tako vulgarnih demokracijah. Najbolj povedna je primerjava s Kitajsko, kjer je hitrost razvoja, najmanj merjena s stopnjo rasti BDP, bistveno višja od zahodnih držav.

   Kaj nam preostane? Ali iskati spet “nov obraz” oziroma novo iluzijo v okviru obstoječe vulgarne demokracije, ali koreniteje poseči v politični sistem?

   Všeč mi jeVšeč mi je