Širša javnost Johna F. Nasha, nobelovca za ekonomijo, ki je prejšnjo soboto tragično preminil v prometni nesreči v starosti 86 let, večinoma pozna po filmu “A Beautiful mind” z Russellom Croweom. Zelo malo pa se jih zaveda njegovega brilijantnega prispevka k teoretični ekonomiji oziroma natančneje k teoriji iger. Večini je njegov prispevek zaradi visoke matematike tudi preveč abstrakten, da bi ga lahko razumela. Toda Nashev prispevek je široko uporaben na zelo različnih področjih, kjer imamo opravka s kompleksnimi situacijami. Nash je pokazal, da je tudi v kompleksnih situacijah, kjer imamo opravka s številnimi subjekti in njihovimi individualnimi strategijami, mogoče najti točke (“ravnotežja”), ki predstavljajo najboljši izid za vse udeležence v danem trenutku (t.i. Nashevo ravnotežje). V Nashevem ravnotežju ste, če s spremembo vaše strategije in ob upoštevanju strategije vašega nasprotnika ali partnerja kot fiksne v danem trenutku, ne morete izboljšati svojega položaja in če enako velja za nasprotno stran.
No, slaba novica pri tem je, da to ravnotežje ni samo eno, da jih je možnih neskončno mnogo glede na dane okoliščine in izbrane strategije in da nam teorija ne more povedati, katero je pravo. Dobra novica pa je, da nam teorija iger omogoča vsaj izključiti številne možnosti, kjer skupinskega ravnotežja sploh ni mogoče doseči. Nadaljujte z branjem→
Všečkaj:
Všeč mi je Nalaganje ...