Rast na zalogo oziroma v zaloge

Bine Kordež

Zadnji podatki o rasti bruto domačega proizvoda za 2,9 % glede na isti kvartal lanskega leta, so ponovno pokazali na problem spremljanja gospodarske rasti po izdatkovnem principu. Po uradni statistiki se namreč uvoz odšteva od izvoza, saldo menjave s tujino pa praviloma razume kot prispevek izvoza k rasti BDP. In ker je bil uvoz v zadnjem kvartalu lanskega leta precej nižji (predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov), je večina komentarjev vso gospodarsko rast pripisala izvozu. Prvi kvartal letošnjega leta pa je porastel tudi uvoz in omenjeno sklepanje ne zdrži več. Zato še nekoliko podrobneje poglejmo, kaj se je dogajalo z BDP v prvem letošnjem kvartalu. Nadaljujte z branjem

Zadnji izhod pred kaosom?

Paul Krugman sedanje nategovanje v pogajanjih med Grčijo in “inštitucijami” ter poigravanje z Grexitom primerja s situacijo iz leta 1914. Tudi takrat so se evropske države naveličale diplomatskih sporov in odločitev za vojno se je zdela kot odrešitev. Toda ta “odrešitev” je bila krvava – štiri leta nesmiselne vojne so terjala 17 milijonov smrtnih žrtev in 20 milijonov mrtvih. Grexit lahko pomeni podoben “usodni strel”, kot ga je Gavrilo Princip sprožil na Franza Ferdinanda v Sarajevu.

Pa vendar je izogib Grexitu tako zelo enostaven: le apetite po tem, koliko lahko Grčija letno odplača dolgov, je treba zmanjšati. Zahtevani primarni presežek v proračunu do okrog 1 do 1.5% BDP (toliko bi šlo za letno servisiranje dolgov) je za Grčijo še znosen in sprejemljiv. Z dvigom stopnje DDV pred sezono in z nekolikšnim zmanjšanjem najvišjih pokojnin bi se to dalo doseči. Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Mathiness versus Science in Growth Economics

The Growth Economics Blog

Paul Romer created a bit of a firestorm over the last week or so with his paper and posts regarding “Mathiness in the Theory of Economic Growth”. I finally was able to sit down and think harder about his piece (and several reactions to it).

Before I get to the substance, let me make two caveats. First, Romer has been relentless in continuing to publish blog posts and tweets about his paper, so I’m kind of hopelessly behind at this point. I will probably make some points that someone has made in response, or talk about something that Romer has already brought up elsewhere. If so, the lack of links or attribution is not intentional. I just haven’t caught up yet. (See DeLong, and Wren-Lewis for two responses).

Second, one of the papers that Romer discusses is by Bob Lucas and Ben Moll. I know Ben a little…

View original post 1,980 more words

Debunking the use of mathematics in economics

LARS P. SYLL

What guarantee is there … that economic concepts can be mapped unambiguously and subjectively – to be terribly and unnecessarily mathematical about it – into mathematical concepts? The belief in the power and necessity of formalizing economic theory mathematically has thus obliterated the distinction between cognitively perceiving and understanding concepts from different domains and mapping them into each other. math-520x245Whether the age-old problem of the equality between supply and demand should be mathematically formalized as a system of inequalities or equalities is not something that should be decided by mathematical knowledge or convenience. Surely it would be considered absurd, bordering on the insane, if a surgical procedure was implemented because a tool for its implementation was devised by a medical doctor who knew and believed in topological fixed-point theorems? Yet, weighty propositions about policy are decided on the basis of formalizations based on ignorance and belief in the veracity of…

View original post 8 more words

Problematična ni prodaja Telekoma, pač pa morebiten nakup T-2

Nasprotniki prodaje Telekoma Slovenije zbirajo še zadnje ostanke razpuščene vojske (od predstavnikov upokojencev, Zveze združenj borcev do sindikalistov), da bi ohranili lastništvo v državnih rokah. Toda ta bitka je že zdavnaj izgubljena. Slednje dobro ilustrira stališče vedno in izključno pragmatičnega Karla Erjavca, ki je v zameno za “strateškost” Zavarovalnice Triglav prepustil Telekom prosti prodaji. Toda nasprotniki prodaje Telekoma, če jim je res kaj mar za prihodnji razvoj telekomunikacij v Sloveniji in za koristi potrošnikov, svoje napore usmerjajo v napačno smer. Namesto splošnemu nasprotovanju prodaje bi se morali fokusirati na dve stvari: prvič, na pridobitev zavez glede razvoja Telekoma, in drugič, na morebitno škodljivo koncentracijo, če bi Cinven kot kupec Telekoma odkupil tudi terjatve do T-2. Nadaljujte z branjem

Nashevo ravnotežje (ključni prispevek brilijantnega uma) za neekonomiste

Širša javnost Johna F. Nasha, nobelovca za ekonomijo, ki je prejšnjo soboto tragično preminil v prometni nesreči v starosti 86 let, večinoma pozna po filmu “A Beautiful mind” z Russellom Croweom. Zelo malo pa se jih zaveda njegovega brilijantnega prispevka k teoretični ekonomiji oziroma natančneje k teoriji iger. Večini je njegov prispevek zaradi visoke matematike tudi preveč abstrakten, da bi ga lahko razumela. Toda Nashev prispevek je široko uporaben na zelo različnih področjih, kjer imamo opravka s kompleksnimi situacijami. Nash je pokazal, da je tudi v kompleksnih situacijah, kjer imamo opravka s številnimi subjekti in njihovimi individualnimi strategijami, mogoče najti točke (“ravnotežja”), ki predstavljajo najboljši izid za vse udeležence v danem trenutku (t.i. Nashevo ravnotežje). V Nashevem ravnotežju ste, če s spremembo vaše strategije in ob upoštevanju strategije vašega nasprotnika ali partnerja kot fiksne v danem trenutku, ne morete izboljšati svojega položaja in če enako velja za nasprotno stran.

No, slaba novica pri tem je, da to ravnotežje ni samo eno, da jih je možnih neskončno mnogo glede na dane okoliščine in izbrane strategije in da nam teorija ne more povedati, katero je pravo. Dobra novica pa je, da nam teorija iger omogoča vsaj izključiti številne možnosti, kjer skupinskega ravnotežja sploh ni mogoče doseči. Nadaljujte z branjem

Helikopterski denar je namišljen politični in ne dejanski problem

Simon Wren-Lewis (še enkrat) argumentira, zakaj bi bi bil helikopterski denar (helicopter money, HM) trenutno najboljša rešitev ter zakaj njegova uvedba ni dejanski problem, pač pa zgolj namišljen politični problem. Uvedba helikopterskega denarja (v obliki znižanja davkov gospodinjstvom) bi zahtevalo sodelovanje med fiskalno in monetarno politiko. Za financiranje tega bi vlada in centralna banka morali pristati na to, da se proračunski deficit financira prek povečane denarne ponudbe. Zaenkrat je to nedovoljeno zaradi neodvisnosti centralnih bank, toda ta “prepoved” se danes v vseh državah, ki so uvedle QE, že krši – in sicer prek obvoda, kjer CB kupujejo sredstva, torej državne obveznice na sekundarnem trgu in ne v primarni emisiji. Toda tudi ta obvod bi lahko izpustili z drobno spremembo zakonov o CB, kjer bi dodali alinejo z izjemo o izrednih gospodarskih razmerah. Pomembno je, da tak “monetarno financiran fiskalni stimulus” ne povečuje javnega dolga (ker lahko CB državne obveznice kadarkoli uničijo) in tudi ne inflacije (v razmerah ničelnih obrestnih mer). Nadaljujte z branjem

Metanje denarja iz helikopterja

DAMIJAN blog

Stara ideja Johna M. Keynesa in Miltona Friedmana, Ben Bernanke pa je to idejo večkrat predlagal Japonski (1999 in 2002), da je v času gospodarske depresije mogoče z “metanjem denarja iz helikopterja” spodbuditi agregatno povpraševanje, je spet zelo aktualna. Namreč, pokazalo se je, da monetarna politika s kvantitativnim sproščanjem (QE) ni bila uspešna. QE je sicer povsod ogromno povečal likvidnost, toda privedel je zgolj do novega balona na trgu kapitala ter povečanja dohodkov zgolj zgornjega 1%. QE pa ni dosegel željenega cilja – spodbuditve agregatnega povpraševanja.

Zato je spet zaživela ideja “helikopterskega denarja” – torej, da bi denar (zastonj in neposredno) dali tistim, ki ga bodo potrošili. Za uresničitev tega koncepta bi morali sodelovati fiskalna in monetarna politika. Prek fiskalne politike bi vlada znižala davke (ali dala socialne transferje) tistim z najnižjimi dohodki (ki običajno ves dohodek takoj potrošijo), monetarna politika pa bi to financirala prek…

View original post 283 more words

%d bloggers like this: