Bine Kordež

Zadnji podatki o rasti bruto domačega proizvoda za 2,9 % glede na isti kvartal lanskega leta, so ponovno pokazali na problem spremljanja gospodarske rasti po izdatkovnem principu. Po uradni statistiki se namreč uvoz odšteva od izvoza, saldo menjave s tujino pa praviloma razume kot prispevek izvoza k rasti BDP. In ker je bil uvoz v zadnjem kvartalu lanskega leta precej nižji (predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov), je večina komentarjev vso gospodarsko rast pripisala izvozu. Prvi kvartal letošnjega leta pa je porastel tudi uvoz in omenjeno sklepanje ne zdrži več. Zato še nekoliko podrobneje poglejmo, kaj se je dogajalo z BDP v prvem letošnjem kvartalu. Nadaljujte z branjem→

Paul Krugman sedanje nategovanje v pogajanjih med Grčijo in “inštitucijami” ter poigravanje z Grexitom primerja s situacijo iz leta 1914. Tudi takrat so se evropske države naveličale diplomatskih sporov in odločitev za vojno se je zdela kot odrešitev. Toda ta “odrešitev” je bila krvava – štiri leta nesmiselne vojne so terjala 17 milijonov smrtnih žrtev in 20 milijonov mrtvih. Grexit lahko pomeni podoben “usodni strel”, kot ga je Gavrilo Princip sprožil na Franza Ferdinanda v Sarajevu.

Pa vendar je izogib Grexitu tako zelo enostaven: le apetite po tem, koliko lahko Grčija letno odplača dolgov, je treba zmanjšati. Zahtevani primarni presežek v proračunu do okrog 1 do 1.5% BDP (toliko bi šlo za letno servisiranje dolgov) je za Grčijo še znosen in sprejemljiv. Z dvigom stopnje DDV pred sezono in z nekolikšnim zmanjšanjem najvišjih pokojnin bi se to dalo doseči. Nadaljujte z branjem→

• The age of open financial imperialism – Branko Milanovic
• Recognising the success of macroeconomic myths – Simon Wren-Lewis
• Sex and Drugs and Zero Rates – Paul Krugman
• Putting Economic Models in Their Place – Brad DeLong
• More on Mathiness – Economics Blog
• Last Exit Before Chaos – Paul Krugman
• Henry and Kant: outsourcing morality – Branko Milanovic
• Evidence of political budget cycles – Vox EU
• Northern Discomfort – Paul Krugman
• How we make emotional decisions – MIT News
• Room for Improvement – Narayana Kocherlakota
• The Sharing Economy – Tim Taylor

Vir: The Economist

Nasprotniki prodaje Telekoma Slovenije zbirajo še zadnje ostanke razpuščene vojske (od predstavnikov upokojencev, Zveze združenj borcev do sindikalistov), da bi ohranili lastništvo v državnih rokah. Toda ta bitka je že zdavnaj izgubljena. Slednje dobro ilustrira stališče vedno in izključno pragmatičnega Karla Erjavca, ki je v zameno za “strateškost” Zavarovalnice Triglav prepustil Telekom prosti prodaji. Toda nasprotniki prodaje Telekoma, če jim je res kaj mar za prihodnji razvoj telekomunikacij v Sloveniji in za koristi potrošnikov, svoje napore usmerjajo v napačno smer. Namesto splošnemu nasprotovanju prodaje bi se morali fokusirati na dve stvari: prvič, na pridobitev zavez glede razvoja Telekoma, in drugič, na morebitno škodljivo koncentracijo, če bi Cinven kot kupec Telekoma odkupil tudi terjatve do T-2. Nadaljujte z branjem→

Širša javnost Johna F. Nasha, nobelovca za ekonomijo, ki je prejšnjo soboto tragično preminil v prometni nesreči v starosti 86 let, večinoma pozna po filmu “A Beautiful mind” z Russellom Croweom. Zelo malo pa se jih zaveda njegovega brilijantnega prispevka k teoretični ekonomiji oziroma natančneje k teoriji iger. Večini je njegov prispevek zaradi visoke matematike tudi preveč abstrakten, da bi ga lahko razumela. Toda Nashev prispevek je široko uporaben na zelo različnih področjih, kjer imamo opravka s kompleksnimi situacijami. Nash je pokazal, da je tudi v kompleksnih situacijah, kjer imamo opravka s številnimi subjekti in njihovimi individualnimi strategijami, mogoče najti točke (“ravnotežja”), ki predstavljajo najboljši izid za vse udeležence v danem trenutku (t.i. Nashevo ravnotežje). V Nashevem ravnotežju ste, če s spremembo vaše strategije in ob upoštevanju strategije vašega nasprotnika ali partnerja kot fiksne v danem trenutku, ne morete izboljšati svojega položaja in če enako velja za nasprotno stran.

No, slaba novica pri tem je, da to ravnotežje ni samo eno, da jih je možnih neskončno mnogo glede na dane okoliščine in izbrane strategije in da nam teorija ne more povedati, katero je pravo. Dobra novica pa je, da nam teorija iger omogoča vsaj izključiti številne možnosti, kjer skupinskega ravnotežja sploh ni mogoče doseči. Nadaljujte z branjem→

Simon Wren-Lewis (še enkrat) argumentira, zakaj bi bi bil helikopterski denar (helicopter money, HM) trenutno najboljša rešitev ter zakaj njegova uvedba ni dejanski problem, pač pa zgolj namišljen politični problem. Uvedba helikopterskega denarja (v obliki znižanja davkov gospodinjstvom) bi zahtevalo sodelovanje med fiskalno in monetarno politiko. Za financiranje tega bi vlada in centralna banka morali pristati na to, da se proračunski deficit financira prek povečane denarne ponudbe. Zaenkrat je to nedovoljeno zaradi neodvisnosti centralnih bank, toda ta “prepoved” se danes v vseh državah, ki so uvedle QE, že krši – in sicer prek obvoda, kjer CB kupujejo sredstva, torej državne obveznice na sekundarnem trgu in ne v primarni emisiji. Toda tudi ta obvod bi lahko izpustili z drobno spremembo zakonov o CB, kjer bi dodali alinejo z izjemo o izrednih gospodarskih razmerah. Pomembno je, da tak “monetarno financiran fiskalni stimulus” ne povečuje javnega dolga (ker lahko CB državne obveznice kadarkoli uničijo) in tudi ne inflacije (v razmerah ničelnih obrestnih mer). Nadaljujte z branjem→