Ne glede na izid pogajanj med Grčijo in trojko (inštitucijami) bo Grčija zaradi zahtevanega stalnega primarnega proračunskega presežka (zaradi servisiranja dolga), ki bo zmanjševal domačo porabo, na daljše obdobje prisiljena v varčevanje. Kar pa seveda pomeni nizko (ali celo negativno) rast in posledično stagniranje ali povečevanje javnega dolga (glede na BDP). Grčija se z varčevalno dieto še dolgo ne bo uspela izviti iz stagnacije. Zato je prehod na svojo valuto ali uvedba paralelne valute lahko korak v smeri ne samo izhoda iz likvidnostnih težav, pač pa večje fleksibilnosti in možnosti stimuliranja rasti. Pomembno je vedeti, da paralelna valuta ne pomeni uvedbe drahme in izhoda iz monetarne unije, pač pa dopolnilno paralelno plačilno sredstvo, ki ni nujno v neskladju z zakonodajo EU.

Do sedaj je bilo v javnosti predstavljeno nekaj predlogov uvedbe paralelne valute, ki bi kratkoročno reševali grške težave z nelikvidnostjo in hkrati stimulirali rast: in sicer uvedba navadnih bonov (IOUs, Cochrane), uvedba nekakšnih davčnih zadolžnic  oziroma tax anticipation notes (TANs, Parentau), uvedba elektronskega denarja (FT-coins, Varoufakis) ter uvedba davčnih kreditnih certifikatov oziroma tax credit certificates (TCCs, Bossone & Cattaneo). Bossone & Cattaneo sta pravkar v VoxEU v dveh nadaljevanjih pripravila pregled učinkov teh štirih različnih vrst paralelnih valut za Grčijo. Spodaj je kratek izsek značilnosti in glavnih učinkov posameznih predlogov, pri čemer pa Bossone & Cattaneo preferirata njun predlog davčnih kreditnih certifikatov, ki naj bi najbolj stimulirali rast domačega agregatnega povpraševanja. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Mark Blyth, Eric Lonergan in Simon Wren-Lewis se v nedavnem blogu v Guardianu sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi centralna banka ostala brez svojih magičnih trikov oz. (običajnih in malo manj konvencionalnih) orodij monetarne politike, glede na to, da Cameronova vlada v njej vidi edino rešiteljico gospodarskega okrevanja in varovalko pred recesijami? Vlada namreč verjame, da je kriza mimo in da se bodo sedaj zbudili živalski nagoni zasebnega gospodarstva, obrestne mere pa oživele. Vendar, opozarjajo avtorji, je to politika, ki temelji zgolj na upih. Odgovorna vlada bi po njihovem morala imeti dobro izdelan načrt za nepredvidene dogodke in opremiti neodvisno centralno banko s pravimi orodji, da lahko opravlja svoje delo. Orodja, ki so ji sedaj na voljo, pa so iztrošena. Nadaljujte z branjem→

Vlada trenutno pripravlja osnutek zakona o odpisu dolgov najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. S predlogom zakona jo je pred slabim mesecem prehitel že Luka Mesec oziroma Združena levica. Politično všečnost ideje potrjuje tudi dejstvo, da so odpis dolgov najrevnejšim, poleg legalizacije marihuane, med prednostne naloge uvrstili tudi Socialni demokrati. Iz strogo etičnega vidika je odpis dolgov nedvomno humano dejanje, ki bo, vsaj začasno, razbremenilo najšibkejše in to v času, ko vse več ljudi živi na ali pod pragom revščine. Pa ima ideja tudi ekonomski smisel?

Nadaljujte z branjem→

18. junija bomo na Ekonomski fakulteti v okviru 3. Popoldneva za korporativno integriteto v poslovni praksi gostili znano francosko preiskovalno sodnico, evropsko poslanko in preiskovalko bančnih zlorab na Islandiji Evo Joly. Jolyjeva bo spregovorila o tem, kaj je pokazala preiskava islandskega bančnega sistema in kako poteka preiskava “Luxleaks” oziroma Junckerjeva davčna afera, katere preiskavo po pooblastilu evropskega parlamenta vodi prav Jolyjeva (več spodaj).

Na dogodku bomo spregovorili tudi o tem, kaj je običajno modus operandi večine korupcijskih in davčnih afer, kakšno vlogo pri tem igrajo omrežja in kako nevarna so. Z znanimi gosti bomo spregovorili tudi o tem, kako potekajo preiskave sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil v Sloveniji.

Kdaj? 18. junij 2015 ob 17. uri.

Kje? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v Lila dvorani, Kardeljeva pl.17.

Prijave: cpoef@ef.uni-lj.si. Nadaljujte z branjem→

Delež prihodkov dela v BDP je med leti 1950-2014 izgubil dobrih 10 odstotnih točk – padel je iz približno 67% na 57% BDP. Trend upadanja deleža dela v delitvi ustvarjene dodane vrednosti je sicer trendno upadal vse od začetka 1970-ih, toda glavnina zgodbe se je vseeno odvila v zadnjih 15 letih – med 2000 in 2014. V istem času se je delež dobičkov v BDP več kot podvojil – iz 5% na 12%.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Nadaljujte z branjem→