Kakšne učinke bi imela paralelna valuta v Grčiji?

Ne glede na izid pogajanj med Grčijo in trojko (inštitucijami) bo Grčija zaradi zahtevanega stalnega primarnega proračunskega presežka (zaradi servisiranja dolga), ki bo zmanjševal domačo porabo, na daljše obdobje prisiljena v varčevanje. Kar pa seveda pomeni nizko (ali celo negativno) rast in posledično stagniranje ali povečevanje javnega dolga (glede na BDP). Grčija se z varčevalno dieto še dolgo ne bo uspela izviti iz stagnacije. Zato je prehod na svojo valuto ali uvedba paralelne valute lahko korak v smeri ne samo izhoda iz likvidnostnih težav, pač pa večje fleksibilnosti in možnosti stimuliranja rasti. Pomembno je vedeti, da paralelna valuta ne pomeni uvedbe drahme in izhoda iz monetarne unije, pač pa dopolnilno paralelno plačilno sredstvo, ki ni nujno v neskladju z zakonodajo EU.

Do sedaj je bilo v javnosti predstavljeno nekaj predlogov uvedbe paralelne valute, ki bi kratkoročno reševali grške težave z nelikvidnostjo in hkrati stimulirali rast: in sicer uvedba navadnih bonov (IOUs, Cochrane), uvedba nekakšnih davčnih zadolžnic  oziroma tax anticipation notes (TANs, Parentau), uvedba elektronskega denarja (FT-coins, Varoufakis) ter uvedba davčnih kreditnih certifikatov oziroma tax credit certificates (TCCs, Bossone & Cattaneo). Bossone & Cattaneo sta pravkar v VoxEU v dveh nadaljevanjih pripravila pregled učinkov teh štirih različnih vrst paralelnih valut za Grčijo. Spodaj je kratek izsek značilnosti in glavnih učinkov posameznih predlogov, pri čemer pa Bossone & Cattaneo preferirata njun predlog davčnih kreditnih certifikatov, ki naj bi najbolj stimulirali rast domačega agregatnega povpraševanja. Nadaljujte z branjem

Research Fellow position in Economics, Innovation and Growth

The SPRU (Science & Technology Policy Research) at the University of Sussex advertises a Research Fellow position in Economics, Innovation and Growth (full time, for two years) on a Horizon2020 project with S. Anna, OFCE, UZH, Bielefeld, Columbia, and Ljubljana.

The ideal candidate will have a PhD in Economics or related area (Final year of PhD or Post-Doc), and relevant research experience. The Research Fellow is expected to work mainly on the modelling of innovation, growth, and inequality, so we particularly encourage candidates with strong modelling, and quantitative skills.

Deadline: 15 June 2015

Expected starting date: 01 January 2016

Salary range: starting at £31,342 and rising to £37,394 per annum

For more details please refer to the call here:

http://www.sussex.ac.uk/aboutus/jobs/121, further particulars:

https://www.sussex.ac.uk/webteam/gateway/file.php?name=121-fps.pdf&site=271

Božičkovo darilo ECB: 500 evrov vsakemu?

Še enkrat objavljam, ker (je še vedno) spet postaja aktualno.

DAMIJAN blog

Ko bodo februarja 2015 objavljeni podatki za inflacijo v januarju, bo Eurostat najbrž pokazal, da je evrsko območje v deflaciji. Že pred tem, da bi se izognila deflaciji, bo ECB januarja najbrž začela z neko bolj ambiciozno verzijo kvantitativnega sproščanja (QE), ki bo vključevala tudi nakup obveznic posameznih držav. Vendar pa ta politika ne more in ne bo imela pričakovanih učinkov na pospešitev inflacije. QE bi imela vpliv na pospešitev inflacije le, če bi uspela spodbuditi močnejšo rast agregatnega povpraševanja. Torej, če bi ECB z odkupom korporativnih obveznic uspela povečati likvidnost podjetij in s tem spodbuditi njihove naložbe in posredno cene. Ali pa če bi z odkupom državnih obveznic vlade to dodatno likvidnost nemudoma porabile za povečanje javnih naložb ali socialnih transferjev, oboje pa bi spodbudilo rast cen. *

View original post 671 more words

Centralne banke bi morale začeti s QE za ljudi

Aleš Praprotnik

Mark Blyth, Eric Lonergan in Simon Wren-Lewis se v nedavnem blogu v Guardianu sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi centralna banka ostala brez svojih magičnih trikov oz. (običajnih in malo manj konvencionalnih) orodij monetarne politike, glede na to, da Cameronova vlada v njej vidi edino rešiteljico gospodarskega okrevanja in varovalko pred recesijami? Vlada namreč verjame, da je kriza mimo in da se bodo sedaj zbudili živalski nagoni zasebnega gospodarstva, obrestne mere pa oživele. Vendar, opozarjajo avtorji, je to politika, ki temelji zgolj na upih. Odgovorna vlada bi po njihovem morala imeti dobro izdelan načrt za nepredvidene dogodke in opremiti neodvisno centralno banko s pravimi orodji, da lahko opravlja svoje delo. Orodja, ki so ji sedaj na voljo, pa so iztrošena. Nadaljujte z branjem

Ekonomika humanosti

Vlada trenutno pripravlja osnutek zakona o odpisu dolgov najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. S predlogom zakona jo je pred slabim mesecem prehitel že Luka Mesec oziroma Združena levica. Politično všečnost ideje potrjuje tudi dejstvo, da so odpis dolgov najrevnejšim, poleg legalizacije marihuane, med prednostne naloge uvrstili tudi Socialni demokrati. Iz strogo etičnega vidika je odpis dolgov nedvomno humano dejanje, ki bo, vsaj začasno, razbremenilo najšibkejše in to v času, ko vse več ljudi živi na ali pod pragom revščine. Pa ima ideja tudi ekonomski smisel?

Nadaljujte z branjem

Preiskovalka bančnih zlorab na Islandiji Eva Joly v Sloveniji

18. junija bomo na Ekonomski fakulteti v okviru 3. Popoldneva za korporativno integriteto v poslovni praksi gostili znano francosko preiskovalno sodnico, evropsko poslanko in preiskovalko bančnih zlorab na Islandiji Evo Joly. Jolyjeva bo spregovorila o tem, kaj je pokazala preiskava islandskega bančnega sistema in kako poteka preiskava “Luxleaks” oziroma Junckerjeva davčna afera, katere preiskavo po pooblastilu evropskega parlamenta vodi prav Jolyjeva (več spodaj).

Na dogodku bomo spregovorili tudi o tem, kaj je običajno modus operandi večine korupcijskih in davčnih afer, kakšno vlogo pri tem igrajo omrežja in kako nevarna so. Z znanimi gosti bomo spregovorili tudi o tem, kako potekajo preiskave sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil v Sloveniji.

Kdaj? 18. junij 2015 ob 17. uri.

Kje? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v Lila dvorani, Kardeljeva pl.17.

Prijave: cpoef@ef.uni-lj.si. Nadaljujte z branjem

Tri slike izvora ameriške neenakosti

Delež prihodkov dela v BDP je med leti 1950-2014 izgubil dobrih 10 odstotnih točk – padel je iz približno 67% na 57% BDP. Trend upadanja deleža dela v delitvi ustvarjene dodane vrednosti je sicer trendno upadal vse od začetka 1970-ih, toda glavnina zgodbe se je vseeno odvila v zadnjih 15 letih – med 2000 in 2014. V istem času se je delež dobičkov v BDP več kot podvojil – iz 5% na 12%.

Nadaljujte z branjem

O napačnem tolmačenju rasti BDP

Bine Kordež

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Nadaljujte z branjem

Piketty and the non-applicability of neoclassical economics

LARS P. SYLL

economic-mythIn yours truly’s On the use and misuse of theories and models in economics the author of Capital in the Twenty-First Century is criticized for not being prepared to fully take the consequences of marginal productivity theory — and the alleged close connection between productivity and remuneration postulated in mainstream income distribution theory — over and over again being disconfirmed both by history and, as shown already by Sraffa in the 1920s and in the Cambridge capital controversy in the 1960s, also from a theoretical point of view:

Having read Piketty (2014, p. 332) no one ought to doubt that the idea that capitalism is an expression of impartial market forces of supply and demand, bears but little resemblance to actual reality:

“It is only reasonable to assume that people in a position to set their own salaries have a natural incentive to treat themselves generously, or at the very…

View original post 516 more words

The truth about Riga

Hm, včasih je vseeno boljše biti tiho… vsaj dokler pogajanja ne bodo končana. Nato pa se lahko delijo kolajne ali pišejo memoarji ali karkoli pač zmagovalci preferirajo. Če že morajo pobrati nagrade.

Yanis Varoufakis

It was the 24th of April. The Eurogroup meeting taking place that day in Latvia was of great importance to Greece. It was the last Eurogroup meeting prior to the deadline (30th April) that we had collectively decided upon (back in the 20th February Eurogroup meeting) for an agreement on the set of reforms that Greece would implement so as to unlock, in a timely fashion, the deadlock with our creditors.

During that Eurogroup meeting, which ended in disagreement, the media began to report ‘leaks’ from the room presenting to the world a preposterously false view of what was being said within. Respected journalists and venerable news media reported lies and innuendos concerning both what my colleagues allegedly said to me and also my alleged responses and my presentation of the Greek position.

The days and weeks that followed were dominated by these false stories which almost…

View original post 525 more words

%d bloggers like this: