Program reform (2): Tehnološki preboj

Jože P. Damijan in Drago Babič

Ocena stanja

V času krize so vse slovenske vlade po letu 2011 zavzele tipičen neoliberalni »roke proč« pristop glede spodbujanja tehnološkega razvoja. Po eni strani so drastično zmanjšale javne izdatke za raziskave in razvoj (RR). Tako so se med letoma 2011 in 2016 javna sredstva za RR zmanjšala kar za 118 mio evrov oziroma za 42% (iz 282 na 164 mio evrov), kot delež v BDP pa iz 0.76% na le še 0.41%. Na drugi strani so bile kot nadomestek uvedene olajšave za podjetja za vlaganja v RR, kar so podjetja pridno izkoristila in statistično so se vlaganja poslovnega sektorja v RR okrepila in so bila leta 2016 za 20 mio evrov višja kot v 2011. Hkrati se je okrepilo črpanje evropskih sredstev za RR, to je bilo leta 2016 tudi za 20 mio evrov višje kot v 2011. Toda oboje skupaj je nadomestilo zgolj tretjino izpada javnih sredstev za RR.

Na tretji strani pa je država zamočila glede institucionalnega spodbujanja tehnološkega razvoja. Slednje se je prek nekdanje tehnološke agencije TIA in skupaj z JAPTI, kot bi rekel nekdanji resorni minister Gregor Golobič, »utopilo v Špiritu«. Javno spodbujanje tehnološkega razvoja danes najdete razdrobljeno marsikje, prav gotovo pa ne v Spiritu, agenciji, ki je zanj zadolžena.

Nadaljujte z branjem

Program reform (1): Davčne prilagoditve za višjo blaginjo in bolj spodbudno poslovno okolje

Jože P. Damijan in Bine Kordež

Ocena stanja

Kljub splošnemu prepričanju, da so davčne obremenitve v Sloveniji nadpovprečno visoke, je delež pobranih davščin (vsi davki in prispevki skupaj) v primerjavi z BDP pod povprečjem Evropske Unije. Davčna obremenitev v Franciji, Belgiji in skandinavskih državah je za približno 10% točk BDP višja kot v Sloveniji, v sosednjih Avstriji in Italija pa za 5% točk BDP višja. Tudi Hrvaška ima za 1% BDP višjo davčno obremenitev kot Slovenija. Izmed najbolj razvitih evropskih držav imajo nižjo davčno obremenitev glede na BDP le V. Britanija, Španija, Švica in Irska, ki pa bodisi zastopajo drugačen vrednostni sistem glede dostopnosti javnih storitev bodisi gre za davčne oaze.

Slika 1: Delež pobranih davkov v BDP po vrstah davkov v državah EU, 2016 (% BDP)

Davki-0png

Nadaljujte z branjem

Program: Slovenija gre naprej !

Izgubljeno desetletje je za nami. Obdobje, ko so na žalost v narodovem tkivu vse bolj prevladovali pohlep, stremuštvo, primitivizem in egoizem, zaradi česar smo se nekako sprijaznili z vlogo cankarjanskih hlapcev, podložnih domačim in tujim gospodarjem, je končano, postopno se uveljavlja  optimizem in samozavest. Naši izvozniki, znanstveniki, športniki in umetniki so nam pokazali, da smo lahko spoštovanja vreden tekmec in partner vsem ostalim v Evropi. Da smo narod in država, ki znata sama poskrbeti zase brez raznih sanacijskih trojk in pokroviteljstva Velikega brata iz Bruslja. Iz obdobja odvisnosti od tujega financiranja postopoma prehajamo v čas ustvarjanja lastnih kapitalskih viškov, kar nam omogoča in nas obenem obvezuje, da si bodočnost ustvarjamo sami.

Ta novi duh je zaznati v ambiciozni Viziji 2050, ki jo je pred kratkim pripravila vlada, še bolj v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030, kjer so postavljeni ambiciozni cilji, ki naj bi jih do takrat dosegli. Naj izpostavimo samo tistega, ki predvideva, da bomo do leta 2030 dosegli povprečje razvitosti Evropske unije po kriteriju doseženega BDP na prebivalca. Vendar so ti dokumenti še brez prave, konkretne vsebine, ki bi nam povedala, kako te cilje doseči.

S tem dokumentom s pomenskim imenom »Slovenija gre naprej!« (PDF) želimo dodati naš skromen prispevek k skupnim prizadevanjem, kako z razvojnim prebojem doseči te cilje. Naslov smo si sposodili iz naše nogometne navijaške himne. Tiste, ki nas je ob Zdravljici najbolj poenotila.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: