Dno krize je bilo doseženo, krivulja gospodarske aktivnosti se obrača navzgor

Sodeč po (ažuriranih) podatkih o porabi električne energije (EE) je bilo v četrtem tednu aprila dno krize doseženo in krivulja gospodarske aktivnosti se obrača navzgor. V tretjem tednu aprila je bila poraba EE še za 16.1% nižja kot lani v istem tednu, v četrtem tednu aprila se je po petih tednih upadanja gospodarska aktivnost spet obrnila navzgor (odstopanje glede na lani “le” še za 15.8%). To je rezultat ponovnega zagona proizvodnje v nekaterih večjih podjetjih in odpravljanja omejitev poslovanja za mnoge dejavnosti (vulkanizerji, servisi itd.). Večje učinke na okrevanje gospodarstva je mogoče pričakovati po prvomajskih praznikih, ko bo prišlo do dodatnega sproščanja omejitev poslovanja.

Po prvomajskih praznikih bo tudi mogoče oceniti, kolikšen je bil izpad gospodarske aktivnosti v mesecu in pol od začetka omejitvenih ukrepov. Zaenkrat podatki kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 4.2% nižja kot marca lani, aprila (do 26.4.) pa za 13.6% nižja kot lani v istem obdobju. Če predpostavimo, da bo maja letos kljub odpravljanju omejitev poraba EE še vedno za 8% nižja kot lani, od junija naprej pa že na lanski ravni, bi to na letni ravni pomenilo upad gospodarske aktivnosti za 2.1%. (*)

Poraba EE_4 teden april 2020

Nadaljujte z branjem

The Greek tragedy: Act Three

Že neštetokrat videno – nemški odziv na skupno EU pomoč najbolj prizadetim državam:

Merkel insisted that any funding borrowed on the markets must ultimately be paid back. There were “limits” on what kind of aid could be offered, she told leaders, adding that grants “do not belong in the category of what I can agree”. So the recovery plan looks like offering just more loans plus guarantees in return for increased investment by private sector companies.

Michael Roberts Blog

On Thursday night, EU leaders again failed to agree on how to provide proper fiscal support for hard-hit member states to cope with the health costs of the coronavirus pandemic and collapse of their economies from the lockdowns.

The EU leaders have already agreed to a €540bn package of emergency measures.  This sounds a lot but is really just a bunch of loans from the European Stability Mechanism, which lends only on strict conditions on spending and repayment by member states who borrow.  Only E38bn has been offered without conditions for health system support across the whole Eurozone.  The so-called coronavirus mutual bond where the debt is shared by all is a dead duck.

At Thursday’s meeting the countries hardest hit, backed by France, demanded a massive direct fiscal boost.  But the ‘frugal four’ of Germany, Austria, Netherlands and Finland again rejected straight grants in any proposed ‘recovery fund’.  While…

View original post 1,467 more words

Korona vikend branje

Evropske perpetualne obveznice: Še ene mokre sanje?

Kot sem pisal pred dnevi, je Španija v okviru ustanovitve Evropskega reševalnega sklada (ERF) v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki naj bi primarno služil pomoči državam, ki jih je corona epidemija najbolj prizadela, predlagala, da bi se financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Na Svetu EU so članice predlog ustanovitve ERF v četrtek sicer sprejele, vendar brez konkretne rešitve glede načina financiranja. Ostajam skeptičen, da bi Nemčija pristala na nekaj tako heretičnega, kot so obveznice brez dospetja.

Čeprav, kot je pisal pred dnevi George Soros, perpetualne obveznice niso nek novicum, nekatere države so jih uporabljale za financiranje vojnih izdatkov. Britanija denimo za financiranje Napoleonovih vojn in prve svetovne vojne, in s temi obveznicami se je trgovalo na borzi še do leta 2015. Podobno tudi ZDA po državljanski vojni.

Nadaljujte z branjem

Nejasnosti v protikorona zakonih, ki omogočajo bančne zlorabe z enostranskim interpretiranjem pogojev in dodatne zaslužke

Vsi protikoronski zakoni so polni nejasnosti, ki puščajo možnost različnih interpretacij. Te pa običajno gredo v škodo šibkejših, torej tistih, ki zaprosijo za “pomoč”. V nadaljevanju navajam dva primera nejasnosti glede kreditiranja podjetij s strani bank.

Prvi primer se nanaša odobritev moratorija za posojila podjetjem, kot je določen v specialnem Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20, 28. 3. 2020). ZIUOPOK, ki je začel veljati 29.3.2020, naj bi nalagal bankam brezpogojno odobritev moratorija za posojila podjetjem, ki so na podlagi odloka morala prenehati opravljati storitve. Moratorij bi po dikciji 5. odstavka 2. člena ZIUOPOK morala banka odobriti brezpogojno, zgolj na podlagi vloge kreditojemalca, in to za 12 mesecev.

Realnost pa je daleč od tega.

Nadaljujte z branjem

Poroštveni zakon je pomoč bankam, ne podjetjem

Drago Babič

Po prvem »korona zakonu«, ki je imel namen zagotoviti državljanom dovolj denarja za preživetje zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije, dobivamo drugi korona zakon, ki je namenjen predvsem hitremu ponovnem zagonu gospodarstva po omilitvi epidemije. Najavljen je še tretji korona zakon, ki bi naslavljal bolj dolgoročne probleme bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja po krizi, ko se pričakuje tako splošno zmanjšanje kot tudi strukturno spreminjanje povpraševanja.

Cilj navedenega zakona je predvsem olajšati pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Kot način zagotovitve likvidnosti zakon ponuja zavarovanje bančnih kreditov s poroštvom Republike Slovenije.

Po mojem mnenju je tak pristop preveč enostranski in pomanjkljiv, saj naslavlja le eno stran – to je nudi varnost bančnemu sistemu pri posojanju gospodarstvu, medtem ko zanemarja drugo stran – podjetja, pri katerih pa ne bo glavni problem likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim upadom povpraševanja že takoj po krizi.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: