Sodeč po (ažuriranih) podatkih o porabi električne energije (EE) je bilo v četrtem tednu aprila dno krize doseženo in krivulja gospodarske aktivnosti se obrača navzgor. V tretjem tednu aprila je bila poraba EE še za 16.1% nižja kot lani v istem tednu, v četrtem tednu aprila se je po petih tednih upadanja gospodarska aktivnost spet obrnila navzgor (odstopanje glede na lani “le” še za 15.8%). To je rezultat ponovnega zagona proizvodnje v nekaterih večjih podjetjih in odpravljanja omejitev poslovanja za mnoge dejavnosti (vulkanizerji, servisi itd.). Večje učinke na okrevanje gospodarstva je mogoče pričakovati po prvomajskih praznikih, ko bo prišlo do dodatnega sproščanja omejitev poslovanja.

Po prvomajskih praznikih bo tudi mogoče oceniti, kolikšen je bil izpad gospodarske aktivnosti v mesecu in pol od začetka omejitvenih ukrepov. Zaenkrat podatki kažejo, da je bila v marcu letos poraba EE za 4.2% nižja kot marca lani, aprila (do 26.4.) pa za 13.6% nižja kot lani v istem obdobju. Če predpostavimo, da bo maja letos kljub odpravljanju omejitev poraba EE še vedno za 8% nižja kot lani, od junija naprej pa že na lanski ravni, bi to na letni ravni pomenilo upad gospodarske aktivnosti za 2.1%. (*)

Nadaljujte z branjem→

Intervju iz karantene pri Marjanu Dori, starosti pomurskih dopisnikov. S seveda nekaj uvodnimi lokalnimi referencami, nato pa o akadenskem poklicu, kvaliteti ljubljanske ekonomske fakultete, svetovanju politiki in korona krizi.

Pred dobrima dvema tednoma sem na povabilo Friedrich Ebert Stiftung napisal pregleden strokovni članek o ekonomiki korona pandemije v Sloveniji. Zajema objavljene analize z mojega bloga in nekaj novih stvari. Spodaj je kratek povzetek, cel članek pa je dosegljiv na tej povezavi.

Nadaljujte z branjem→

Yanis Varoufakis ima zelo preprost recept za reševanje korona krize, ko je dokončno odpovedala evropska solidarnost. Recept je v treh točkah:

Nadaljujte z branjem→

• The pandemic adds momentum to the deglobalization trend– Douglas A. Irwin (PIIE)
• The coronavirus stimulus package: Quantifying the transfer multiplier– Christian Bayer, Benjamin Born, Ralph Luetticke, Gernot Müller (VoxEU.org)
• National policies in a global pandemic– Thorsten Beck, Wolf Wagner (VoxEU.org)
• Hibernation: Keeping firms afloat during the COVID-19 crisis– Tatiana Didier, Federico Huneeus, Mauricio Larrain, Sergio Schmukler (VoxEU.org)
• Covid Economics: Vetted and Real-Time Papers(Issue 8) – CEPR
• COVID-19 will hit the poor hardest. Here’s what we can do about it– Carolina Sánchez-Páramo (World Bank)
• A call for a new generation of COVID-19 models– Alex Engler (Brookings)
• COVID-19 is causing the collapse of oil markets: when will they recover?– Simone Tagliapietra (Bruegel)
• Here are the innovations we need to reopen the economy – Bill Gates (Washington Post)
• Corona and Financial Stability 4.0: Implementing a European Pandemic Equity Fund – Arnoud Boot et al (VoxEU.org)
• High inflation is unlikely but not impossible in advanced economies– Olivier Blanchard (PIIE)
• How Inequality Hurts the Economy and Complicates Policy Responses to the Pandemic– Atif Mian, Ludwig Straub, and Amir Sufi (ProMarket)
• Labor Demand in the Time of COVID-19– Lisa B. Kahn, Fabian Lange and David Wiczer
• Covid Economics: Vetted and Real-Time Papers(Issue 9) – CEPR
• How will COVID-19 change our schools in the long run?– Douglas N. Harris (Brookings)
• Funding the development and manufacturing of COVID-19 vaccines: The need for global collective action – Gavin Yamey, Kaci Kennedy and McDade (Brookings)
• What’s the Point in Downgrading Italy’s Debt?– Washington Post

Kot sem pisal pred dnevi, je Španija v okviru ustanovitve Evropskega reševalnega sklada (ERF) v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki naj bi primarno služil pomoči državam, ki jih je corona epidemija najbolj prizadela, predlagala, da bi se financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Na Svetu EU so članice predlog ustanovitve ERF v četrtek sicer sprejele, vendar brez konkretne rešitve glede načina financiranja. Ostajam skeptičen, da bi Nemčija pristala na nekaj tako heretičnega, kot so obveznice brez dospetja.

Čeprav, kot je pisal pred dnevi George Soros, perpetualne obveznice niso nek novicum, nekatere države so jih uporabljale za financiranje vojnih izdatkov. Britanija denimo za financiranje Napoleonovih vojn in prve svetovne vojne, in s temi obveznicami se je trgovalo na borzi še do leta 2015. Podobno tudi ZDA po državljanski vojni.

Nadaljujte z branjem→

Vsi protikoronski zakoni so polni nejasnosti, ki puščajo možnost različnih interpretacij. Te pa običajno gredo v škodo šibkejših, torej tistih, ki zaprosijo za “pomoč”. V nadaljevanju navajam dva primera nejasnosti glede kreditiranja podjetij s strani bank.

Prvi primer se nanaša odobritev moratorija za posojila podjetjem, kot je določen v specialnem Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20, 28. 3. 2020). ZIUOPOK, ki je začel veljati 29.3.2020, naj bi nalagal bankam brezpogojno odobritev moratorija za posojila podjetjem, ki so na podlagi odloka morala prenehati opravljati storitve. Moratorij bi po dikciji 5. odstavka 2. člena ZIUOPOK morala banka odobriti brezpogojno, zgolj na podlagi vloge kreditojemalca, in to za 12 mesecev.

Realnost pa je daleč od tega.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Po prvem »korona zakonu«, ki je imel namen zagotoviti državljanom dovolj denarja za preživetje zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije, dobivamo drugi korona zakon, ki je namenjen predvsem hitremu ponovnem zagonu gospodarstva po omilitvi epidemije. Najavljen je še tretji korona zakon, ki bi naslavljal bolj dolgoročne probleme bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja po krizi, ko se pričakuje tako splošno zmanjšanje kot tudi strukturno spreminjanje povpraševanja.

Cilj navedenega zakona je predvsem olajšati pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Kot način zagotovitve likvidnosti zakon ponuja zavarovanje bančnih kreditov s poroštvom Republike Slovenije.

Po mojem mnenju je tak pristop preveč enostranski in pomanjkljiv, saj naslavlja le eno stran – to je nudi varnost bančnemu sistemu pri posojanju gospodarstvu, medtem ko zanemarja drugo stran – podjetja, pri katerih pa ne bo glavni problem likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim upadom povpraševanja že takoj po krizi.

Nadaljujte z branjem→

Odziv Stonesov na največjo krizo sodobnega časa. Standardno dober, pač Stonesi. Toda, kar se mene tiče, manj prepričljiv od Springsteenovega odziva na 9/11 z “Empty Skies”.

.

Nadaljujte z branjem→