Kako reševati gostinstvo in turizem: z dodatkom za dopust?

Ključna pomanjkljivost obeh vladnih »protikoronskih zakonov« (PKP-1 poroštvenega zakona) je, da se ne dotika reševanja problema izpada prihodkov gospodarskih subjektov, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih ukrepov glede zajezitve epidemije. Gre predvsem za dejavnosti gostinstva, turizma, trgovine (razen z živili), servisnih storitev, dela gradbeništva in montaže ter dela dejavnosti prevoza potnikov. V teh dejavnostih bo prišlo do izpada prihodkov najmanj za obdobje 6 tednov (12.5% letnega prihodka), pri dejavnosti gostinstva in turizma pa do izpada prihodkov najmanj za 10 tednov (20.8% letnega prihodka) in do kasnejšega počasnega in negotovega okrevanja, zaradi česar utegne skupni izpad zrasti na raven med 30 in 50% letnih prihodkov). Prizadeta bodo sicer tudi nekatera večja turistična podjetja, toda glavnina bremena krize bo padla na mikro, majhna in srednja podjetja, ki so najbolj ranljiva.

Za reševanje težav podjetij, ki bodo trajneje prizadeta zaradi vladnih ukrepov (predvsem v gostinstvu in turizmu), je potrebno pripraviti poseben program ukrepov za spodbujanje zagona. Pri slednjih bo nujno treba razmisliti o trajnejši shemi spodbujanja povpraševanja v obdobju od maja do konca leta. Potencialno najbolj smiseln ukrep se zdi neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev (t.i. dodatek za dopust). Pri čemer bi bil ta dodatek namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen. Denimo, da bi vsak zaposlen in upokojenec (lahko tudi otroci, dijaki in študenti) dobil skupen dodatek v višini 400 evrov, ki bi jih bilo mogoče »vnovčiti« zgolj pri nakupih v gostinskih in turističnih obratih do denimo konca leta 2020.

Nadaljujte z branjem

Kratek komentar protikriznih zakonskih osnutkov

Komentar se nanaša na osnutek novele prvega, “protikoronskega zakona” (PKP-1 – ZIUZEOP) in na osnutek poroštvenega zakona (ZIUZDLIG).

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (PKP-1 – ZIUZEOP)

Novela zakona sicer prečiščuje nekatere določbe in odpravlja nejasnosti, na drugi pa še naprej pušča nerazumne omejitve glede upravičenosti do pomoči zaradi epidemije in zaradi vladnih ukrepov samih. Hkrati pa še vedno ne rešuje problema izpada dohodkov gospodarskih subjektov v nekaterih dejavnostih, do katerega je prišlo predvsem zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije (več pri komentarju zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, ZIUZDLIG).

Nadaljujte z branjem

Ponudba, ki je ni mogoče zavrniti? Španski predlog skupnega EU fiskalnega odziva na korona krizo

Nekateri za današnji dan, ko naj bi evropski voditelji razpravljali o novih predlogih glede skupnega evropskega reševanja korona krize, pravijo, da naj bi bil odločilen za obstoj evropske integracije. Če po zavrnitvi predloga devetih držav o skupnih evro obveznicah pred dvema tednoma evropski voditelji danes ne bodo sposobni konsenza o enakovrednem načinu financiranja fiskalnih politik, ostane le še retorični odgovor na vprašanje “v čem je smisel zveze držav, če si ne pomagajo prav takrat, ko nekatere najbolj potrebujejo pomoč?“.

No, Španija je v siceršnjem brezidejnem vzdušju v zadnjem hipu izdelala svoj predlog reševalnega mehanizma, ki je tak, da ga načeloma ni mogoče zavrniti. Španija predlaga ustanovitev Evropskega reševalnega sklada v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki bi se na ravni EU financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Seveda bi te obveznice lahko odkupila ECB. Iz sklada bi se financirali izdatki za boj proti posledicam korona krize v skladu s škodo, ki so jo utrpele posamezne članice. Pri tem ne bi šlo za kredite, pač pa za neposredne transferje. Gre za realni denar in ne računovodske trike s finančnimi vzvodi. Vsaka država odgovarja za obveznosti sklada zgolj do deleža, ki ga ima v prispevkih za EU proračun. Se pravi, gre za omejeno mutualizacijo dolga.

Nadaljujte z branjem

Težave pri napovedovanju širjenja epidemije

Kot sem v zadnjih tednih komentiral v mailih s kolegom Jeranom, ki pridno dnevno objavlja nove projekcije širjenja COVID-19 epidemije za Slovenijo in druge države s prilagojenim epidemiološkim SIR modelom:

… ti modeli so zelo problematični. Dajo eno generalno sliko o možni dinamiki epidemije ob fiksnih parametrih, ne morejo pa se uporabljati za napovedovanje. Ogromno je faktorjev, specifičnih za posamezno državo, uvedb novih ukrepov ter idiosinkratičnih šokov (Singapur!), zaradi česar se dinamika epidemije hitro spremeni.

Morda so tile modeli smiselni za Bayesianski pristop, se pravi, da jih sproti ažuriramo z zadnjimi podatki in na tej osnovi naredimo projekcije za dan naprej. Pa tudi tukaj modeli kar močno grešijo.

Epidemiološki modeli pač niso fizika, čeprav temeljijo na sistemu diferencialnih enačb, pač pa so bolj nekje med meteorologijo in ekonomijo, pri čemer sam med temi tremi še najbolj zaupam meteorološkim modelom (pa čeprav vemo, kako zelo zmotljivi so lahko).

Spodaj je luštna animacija, kako je z modelskimi projekcijami težko ujeti dejansko dinamiko širjenja epidemije.

Kljub odpiranju gospodarstva se recesija v Sloveniji še poglablja

Podatki za teden pred Veliko nočjo so kazali, da se je poraba električne energije (EE), ki je nekakšen indikator gospodarske aktivnosti v realnem času, zmanjšala za dobrih 16% glede na isti teden v letu 2019. Zaradi ažuriranja podatkov so se podatki za teden pred Veliko nočjo sicer nekoliko popravili navzgor, zato je bil padec porabe EE v tistem tednu  glede na isto obdobje lani sicer nekoliko manjši (14.7% namesto 16.4%).

Glede na napovedi odpiranja nekaterih velikih industrijskih obratov po Veliki noči (Revoz, Gorenje, BSH itd.) smo pričakovali, da se bo gospodarska aktivnostt in s tem poraba EE dvignila z dna. Vendar se po zadnjih podatkih (ki se bodo sicer še ažurirali v naslednjih dneh) to ni zgodilo. Nasprotno, poraba EE se je zmanjšala na raven, ki je za skoraj 19% nižja kot v istem tednu aprila 2019. Ob upoštevanju, da je bil ponedeljek dela prost dan, pa povprečje za ostale 4 dni delovnega tedna kaže upad porabe EE za 15.6% glede na isto obdobje lani.

Raba elekt-energije 2020-20042020-2

Nadaljujte z branjem

Relativnost nevarnosti epidemije Covid-19: Podatki iz reprezentativnih študij

Marko Golob

Drago je v prejšnjem komentarju po mojem mnenju malce prehitro naredil zaključke na osnovi zgolj ene same študije. Potrebno je denimo pogledati nemški primer iz enega najbolj prizadetih okrajev, Heinsberg v okolici Hamburga, in sicer to študijo.

Ta študija je ena prvih reprezentativnih študij v svetu in prva v Nemčiji – narejena je na osnovi masovnega testa protiteles s strani univerze v Bonnu in drugih institucij. Zanimivo je, da je okuženo 15% populacije, smrtnost 3,7 promila, kar je na nivoju zahtevne gripe (smrtnost gripe se giblje med 1 in 4 promili). Kar je od 5 do 20-krat manj od prvotnih ocen, ki so služile za parametre epidemioloških modelov, na osnovi katerih smo delali lockdown.

Podobno reprezentativna študija iz letalnosilke Theodor Roosevelt. Študija je zanimiva, ker gre za popolnoma izolirano okolje in kjer so bili vsi izpostavljeni virusu od mornarjev, ki spijo na trojnih pogradih, do razvpitega kapitana Crozierja (ki se je tudi okužil). Od 4.800 članov posadke, se jih je okužilo približno 600, umrl je eden.

Nadaljujte z branjem

Kako v Sloveniji obvladamo epidemijo covid 19?

Drago Babič

Od razglasitve epidemije bolezni Covid-19 (KV) v Sloveniji je minilo praktično 40 dni, kolikor traja  karantena in ki ji še ni videti konca. V tem času bi se že moralo pokazati, kako uspešno smo se z epidemijo spopadli. Ta epidemija je edinstvena, saj se je bolezen pojavila prvič in se razširila po celem svetu, take pandemije nismo doživeli že sto let (zadnja primerljiva je bila pandemija španske gripe, ki je pustošila po prvi svetovni vojni v letih 1918 in 1919). Ker pandemija še kar traja, je težko dajati neke konkretne ocene, koliko časa bo še trajala in kako se z njo spopadati. To bo možno šele čez kako leto, ko bo zaradi cepiva, drugih zdravil in učinkovitejšega ukrepanja oblasti, epidemija presahnila. Kar lahko okvirno prikažemo sedaj, je le to, kako uspešno smo se je lotili v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami po svetu.

Pri primerjavi bom upošteval le en podatek, to je smrtnost na 1 mio prebivalcev, saj so drugi podatki, na podlagi katerih se ocenjuje bolezen, predvsem število okuženih in ocena smrtnosti, zaradi narave bolezni nezanesljivi. Da bi pridobili dovolj podatkov pred koncem epidemije, bo potrebno izvesti najmanj pilotno testiranje dela populacije, pri katerih bi ugotavljali, koliko ljudi se je s tem virusom sploh okužilo in koliko je to bolezen prebolelo brez simptomov ter ali so tako okuženi ljudje obenem prenašalci virusa. Tako raziskavo so v Sloveniji ravno pričeli, rezultati bodo znani čez en mesec.

Nadaljujte z branjem