Relativnost nevarnosti epidemije Covid-19: Podatki iz reprezentativnih študij

Marko Golob

Drago je v prejšnjem komentarju po mojem mnenju malce prehitro naredil zaključke na osnovi zgolj ene same študije. Potrebno je denimo pogledati nemški primer iz enega najbolj prizadetih okrajev, Heinsberg v okolici Hamburga, in sicer to študijo.

Ta študija je ena prvih reprezentativnih študij v svetu in prva v Nemčiji – narejena je na osnovi masovnega testa protiteles s strani univerze v Bonnu in drugih institucij. Zanimivo je, da je okuženo 15% populacije, smrtnost 3,7 promila, kar je na nivoju zahtevne gripe (smrtnost gripe se giblje med 1 in 4 promili). Kar je od 5 do 20-krat manj od prvotnih ocen, ki so služile za parametre epidemioloških modelov, na osnovi katerih smo delali lockdown.

Podobno reprezentativna študija iz letalnosilke Theodor Roosevelt. Študija je zanimiva, ker gre za popolnoma izolirano okolje in kjer so bili vsi izpostavljeni virusu od mornarjev, ki spijo na trojnih pogradih, do razvpitega kapitana Crozierja (ki se je tudi okužil). Od 4.800 članov posadke, se jih je okužilo približno 600, umrl je eden.

Zdaj že razvpita študija v okrožju Santa Clara v Kaliforniji je pokazala, da je okuženih od 50 do 80-krat (beri: petdeset do osemdesetkrat) več od uradno registriranih. Posledično je smrtnost na nivoju navadne gripe (1 promil). Ocena, izvirajoča iz študije, je, da je okuženo okoli 10% ameriške populacije.

Kaj je skupno vsem reprezentativnim študijam, je, da se okuženost giblje tam nekje do max.15% populacije. To je zelo v skladu z običajnimi letnimi okužbami s koronavirusi, ki je nekje med 10% in 15%. Očitno je zelo velik del populacije naravno odporen na koronaviruse, tudi na Covid-19. Druga značilnost je, tudi na osnovi kitajskih študij, da je do 80% okuženih praktično brez simptomov.

Tudi zadnja navedena poročila iz Swiss doctor portala kažejo, da so epidemiološki podatki za Covid-19 -krat večja večja od predhodnih domnev.

Lahko bi še našteval, vendar je čas, da preidemo na bistvo. In to je: ali je res smiselno ustavljati ekonomijo ob pandemiji relativno blage bolezni, ki se je 85% prebivalstva ne naleze, od preostalih 15% jih štiri petine (t.j. 12% vseh) nima nikakršnih bolezenskih znakov ali pa so zanemarljivi, od 3% vseh, ki ostanejo, jih maksimalno ena petina (oz. 0,6% vseh) zahteva bolnišnično obravnavo (in le manjši del intezivno nego), od katerih (1 do 4 promile vseh okuženih) umre? In velika večina teh, ki umrejo, bi zelo verjetno umrla v tem ali naslednjem letu.

Grem stavit, da bodo posredne smrti verjetno prehudih ukrepov za več magnitud presegale tiste direktne od Covid-19.

Še en pouk je iz vsega tega. Tega virusa se verjetno ne da premagati. Zakaj ne? Ker je kužnost prevelika, ker je večino okuženih s strani tistih, ki nimajo simptomov in ker je sama narava koronavirusa taka (velika možnost mutacij), da je verjetnost učinkovitega cepiva zelo majhna (tako kot ni učinkovitega cepiva proti gripi).

Bistveno boljša strategija bi bila pripraviti medicinski sistem, da se bo s Covid-19, tako kot s sezonsko gripo, ki ima iste epidemiološke karakteristike, uspešno spopadal. Pa tudi in predvsem, če bistveno povečamo naš zdravstveni sektor. Bilo bi bistveno bolj uspešno in precej ceneje.

Lahko, da se to ne bo zgodilo. Ampak ne zaradi medicinskih razlogov. Ta epidemija in posledice bodo preveč prav prišle celi vrsti akterjev, da bi jo kar tako spustili iz rok. Pod učinke epidemije se da pomesti marsikaj. Zato je tak napad na izjemno uspešen pristop Švedske. Zato vsi molčijo kot grob, ko gre za Belorusijo, ki ni uvedla nikakršnih ukrepov, pa v epidemiološkem oziru ne odstopa bistveno od sosednjih držav. Ampak to je že druga zgodba, ki je preveč obsežna za tak komentar.

7 responses

  1. V glavnem se strinjam z zapisanim, je pa seveda še nekaj lukenj v tej teoriji.

    Kako pojasniti določena žarišča, kot so Lombardija, posebej Bergamo, Madrid in mesto New York, ki izgleda imajo (oz. sedaj mogoče že so imela) večjo prevalenco in/ali smrtnost? Nesrečno naključje neugodnih okoliščin, kot je onesnažen zrak in slab zdravstven sistem? Kaj še?

    Kako pojasniti, da tega ne vidi stroka, torej infektologi in epidemologi, vsaj v večini ne? Zaradi ustvarjene korona psihoze in posledično bojazni negativne medijske izpostavljenosti?
    Zanimivo bi se bilo malo ustaviti in razmisliti, ali imamo res epidemijo (uradno imamo celo pandemijo). Po wikipediji je pogoj za razglasitev epidemije hitro širjenje bolezni na veliko ljudi v dani populaciji v kratkem času.
    For example, in meningococcal infections, an attack rate in excess of 15 cases per 100,000 people (per day) for two consecutive weeks is considered an epidemic.
    Kakšna pa je operativna definicija za COVID-19?

    Poleg Švedske in Belorusije sta zelo zanimivi državi pe Brazilija in Japonska, prva mislim, da še ni uvedla resnejših ukrepov, druga pa jih je pred par dnevi, ko je ima mrtvih samo 2 na 1M ljudi (Slovenija je nekje blizu 40 na 1M).

    Ob takih dogodkih je pomembno vprašanje cui bono? (komu v korist). Ni ravno videti, da je zadaj neka koordinarana akcija, je pa jasno, da je situacija prišla zelo prav tistim, ki se zavzemajo za večjo kontrolo populacije.

    • Za okolja, ki odstopajo je več teorij. Za Bergamo, pa tudi Madrid je eden od razlogov ta, da ljudje živijo v multigeneracijskih skupnostih (otroci, ata in mama plus stari starši) in je pot do okužbe starejših hitrejša.

      Druga je tradicionalno visok delež pljučnih obolenj v severni Italiji. Pozablja se, da samo v Italiji za posledicami pljučnih bolezni letno umre 18.000 ljudi.

      Tretjič – visoka (najvišja) odpornost na antibiotike v Evropi. Večina umrlih ne umre zaradi virusa, ampak posledičnih komplikacij, ki so v večini primerov bakterijske pljučnice.

      Četrtič; razlogi organizacijske narave oz. posledični kolaps zdravstvenega sistema, ki resnici na ljubo, vsaj v Evropi ni užival kakšnega posebnega ugleda. V izjemnem prispevku, na tem blogu, ki je primerjal pristop v Veneto-u, je to lepo prikazano.

      Petič: Ali je masovno cepljenje proti gripi in meningitisu v Bergamu v jeseni 2019 imelo pri tem kakšno vlogo, bomo pa še videli?

      Za Madrid nimam podatkov, za New York pa verjetno velja, da je izjemno stresen način življenja v mestu, eden od dejavnikov rizičnosti, visoka gostota in predvsem odsotnost javnega zdravstva. Življenje v NY je izjemno drago, tako da si 1/4 prebivalstva ne more privoščiti zdravstvenega zavarovanja. Posledično čakajo na obisk zdravnika vse do trenutka ko je verjetno za uspešno zdravljenje že prepozno.

      Kar se kontrole populacije tiče, mislim, da so te številke v globalnih razmerjih smrtnosti nepomembne. Bodo pa ukrepi za “zdravljenje” gospodarskih učinkov omogočili masovno monetarno injekcijo v gospodarstvo, ki je imelo velike strukturne probleme še pred krizo. In močno premešali razmerja med posameznimi sektorji gospodarstva in državami. Kdo bo pri tem profitiral? Bomo videli. Vemo pa gotovo, kdo bo najebal, upokojenci in lastniki malih podjetij. Prvi ker jim bo padec cen finančnega premoženja in pa kasnejša inflacija najedla prihranke, lastniki malih podjetij pa bodo v največji meri sami nosili posledice krize.

      Evo, mojih 5 centov.

  2. Na določena vprašanja lepo odgovori Prof. Dr. Sucharit Bhakdi v novem intervjuju (žal v nemščini).

    Ne samo, da ne ločimo smrti zaradi gripe, korona virusov, paliative ter ostalih pridruženih bolezni, pri smrtih zaradi korone virusov bi morali ločiti še tiste, ki so zaradi »običajnih« korana virusov in tiste, ki so zaradi COVID-19. Takrat bi se očitno pokazala absurdnost situacije! Meni, da bi ugotovili, da je COVID-19 povsem enako »nevaren« kot ostali korona virusi. Cepivo pa v tem smislu pač ni rešitev – razen kot placebo efekt.
    Komu to koristi? Tudi ta tema je v intervjuju. Točnega odgovora sicer ni. Kot ekspert pa se ne obada z raznimi teorijami zarotami in domneva, da je vzrok potrebno iskati predvsem v neznanju (tu omenja tudi Bill Gatesa-a, ki je sponzor WHOja)!

  3. Počasi me že precej najeda tole streljanje z brejking njuz podatki, ki vedno bolj zavijajo v polje zarot, da ne rečem človeške stupidnosti. Podatkov je toliko in tako so različni, da bi človek z lahkoto podvomil ali govorimo sploh še o isti epidemiji. Npr. dobili smo dve “nacionalni” študiji, avstrijsko in islandsko in obe imata skoraj identičen rezultat, ki trdi da je akutno okuženih z novim virusom manj kot 1%. Avstrijski rezultat velja za obdobje od 1. do 6. aprila…in če pogledamo njihovo krivuljo na worldometers.info lahko opazimo, da je ravno v tem obdobju epidemija (active cases) dosegla svoj vrh. Sedaj se pa lahko vprašamo, kakšen čudež bi se moral zgoditi ob podatku, da so prva-dva okužena zaznali 25.2. na tej sicer eksponentni krivulji pred začetkom aprila (torej vse vrednosti do takrat so morale biti nižje) da bi lahko kdo verjel v herd immunity!? Btw, Islandci so ob tem podatku izmerili še, da manj kot polovica okuženih ni imelo nikakršnih simptomov. Torej ni razmerje 80/20!

    Glede “Heinsberg” študije…gre pravzaprav za predel Gangelt (48km², 12k prebivalcev), ki je s svojim karnevalom pomenil žarišče, nekaj podobnega kot Ischgl v Avstriji), kjer je Streeckova ekipa namerila 14% “prekuženost”. Tudi sam Streeck je po kritikah takoj hitel pojasnjevati, da to ni niti približno preslikava na celotno Nemčijo, Christian Drosten (Charite Berlin) pa je testu očital tudi vprašljivo kvaliteto, saj naj bi ta upošteval tudi protitelesa za vse ostale koronaviruse, torej večino naših prehladnih obolenj… Kaj si sploh lahko s takšnim testiranjem tule pomagamo?

    In da zmede še ni dovolj, se je oglasil še švedski epidemiolog Johan Giesecke s strašnim CVjem, mimogrede, je celo WHO advajzer, ki trdi, da se je do sedaj z novim koronavirusom srečalo že 600.000 prebivalcev Stockholma (od skupaj dobrih 900.000), torej bodo poskedično “jutri” že imeli prekuženo krdelo…od teh 600k pa naj jih 99% ne bi imelo nikakršnih simptomov…

    Zdaj pa naj nekdo te podatke združi v neko prebavljivo zgodbo…

    Še najbolj pa me najbrž razpizdi predstavljanje Švedske, kao nekega svobodnega otoka v okupirani Evropi. Oni so prav tako v karanteni čim imajo 96% osip odhodov za praznike na countryside glede na lansko leto, zaprte osnovne in srednje šole… Edina razlika je v tem, da jih v karanteno niso poslali Angela, Emmanuel, Janez…da se (morda tudi zavoljo tega) vsega skupaj lotevajo polovičarsko…in jim zato tudi število smrti ta trenutek prebija plafon. Kot se je že omenilo na tem blogu, jim tudi nič ne pomaga šraufati Volve in sekati drevesa za Ikeo, ker bodo imeli podobne težave s skladiščenjem kot Američani z nafto…

    Za konec predlagam branje Financ…članek Tadeja Kotnika o diskrepancah med številkami in komentarji…zelo veliko pa se lahko o SLO covid-19 naučimo ob intervjuju dr. Jereba…toplo priporočam!

  4. Dule,
    se strinjam. Tudi če bi imeli koronaskeptiki prav, bi problem ostal enak, saj nimaš komu prodajati, če so praktično vse države uvedle karantene in če je gospodarska aktivnost za 20 ali celo 30% nižja kot v enakem obdobju lani.

    Ja, članek od Tadeja Kotnika je (kot običajno) odličen, popoldne sem ga na predavanju uporabil kot nekak zdrav pogled na zadeve:
    https://www.finance.si/8960802/Koronavirus-kdo-zavaja-in-kdo-se-bolj

    “Slavospevov državam, ki se bojda izrazito uspešno spopadajo s koronavirusom, je vse več. Skladnosti teh trditev s številkami pa vse manj.”

  5. Težko je takole polemizirati.
    Že sicer se počutim kot v filmu »Neskončen dan (1993)«, sedaj se pa še tu zadeve ponavljajo. Očitno nihče ne bere ali gleda nič drugega, v kar je že prepričan.
    Glede Kotnika in članka v Financah težko komentiram – nisem naročnik Financ. Si bom pa priskrbel izvod, ker me res zanima, kaj ima ta »strokovnjak« za COVID-19 povedati več kot 120 eksperov (https://www.rubikon.news/artikel/120-expertenstimmen-zu-corona).
    Glede dr. Jereba pa bi se najprej vprašal glede njegove izjave »Smrtnost pri covidu-19 je od 10- do 35-krat višja kot pri gripi«. Glede na to, da imamo »77« smrti in da je od teh smrti skoraj 2/3 v domovih za ostarele (v paliativi), so te njegove »izkušnje« res tako bogate, da kaj takega izjavi?! In to naj bi bil strokovnjak, ki ve o čem govori, ostali pa »zavijajo v polje zarot, da ne rečem človeške stupidnosti«!?

%d bloggers like this: