Marko Golob

“China is now too powerful to coerce. The West, and Europe in particular, just don’t have the leverage anymore.”

Točno tako! Razen ASML, reaktivnih motorjev Rolls-Roycea in SNECMA ter polmilijardnega trga nimamo praktično ničesar, kar bi Kitajci nujno potrebovali in česar ne morejo dobiti kje drugje ali proizvesti sami.

Vsakomur, ki ima IQ višji od številke čevljev, bi moralo biti to jasno že pred leti. Zakaj tega nismo »ponotranjili« že prej? Ker smo mislili, da bomo s sesutjem Rusije v Ukrajini in njeno posledično dezintegracijo »obkolili« Kitajsko. Da moraš biti popolnoma nor ali, še bolj verjetno, popolnoma obupan nad brezizhodnostjo situacije v Evropi, da se lotiš česa tako obupnega proti prvi jedrski sili sveta, postaja čedalje bolj očitno. Pri čemer je bolj verjetna druga možnost.

Globalistični eliti, ki nam vlada v Evropi (in nekoliko manj v Ameriki), se je sesul svet. Mislili so, da bodo obvladovali svet prek nadzora nad tehnologijo, standardi, kulturo in komunikacijami, vse to pa podprli s finančno prisilo in tehnološko superiorno vojsko. Ko bo hegemonija zagotovljena, pa se bodo lotili preurejanja družbe, socialnega inženiringa oziroma t. i. »woke« revolucije.

Izkazalo se je, da je brez industrijske baze (ta je zdaj na Kitajskem), surovin in energije vse ostalo zgrajeno na trhlih temeljih. In to tik pred tem, ko bi scenarij skoraj uspel! Namesto tega bomo pospešeno drseli v brezno. In nikar si ne delajte utvar. Sprememba ne bo prišla zgolj z naravnim umikom politikov; prišla bo šele, ko bo dovolj hudo, da tega ne bo več mogoče prenašati. Do takrat pa se bomo bolj ali manj mirno vozili v prepad.

Edina možnost, ki jo je Evropa realistično imela, je bila povezava z Rusijo. Ideja Primakova o »Evropi od Lizbone do Vladivostoka«. Rusija jo je ponujala, ker se še kako zaveda, da bo slej ko prej soočena s prevladujočim kitajskim vplivom v Aziji. Kitajska ima 1,4 milijarde prebivalcev, iz Sibirije pa so se po letu 1991 izselili milijoni ljudi. Sibirija je prazna! In njen jugovzhodni del z Vladivostokom vred je nekoč pripadal Kitajski. Del, ki si ga je s svojo imperialno politiko prisvojila carska Rusija. V mednarodni politiki je zgodovina še kako pomembna. Danes Kitajska potrebuje Rusijo zaradi njenih surovin, energije, vojaške in jedrske tehnologije ter predvsem jedrskega potenciala kot protiuteži Ameriki. Jutri? Kdo ve.

Ne pozabite, da ima Rusija nekaj, česar Kitajski primanjkuje še bolj kot surovin in energije: vodo! Severna Kitajska je suha. Eden od razlogov za množične investicije v fotovoltaiko in predvsem vetrne elektrarne na severu je, da Kitajska kljub obilici premoga nima dovolj vode. Pozabljamo, da so tudi termoelektrarne na premog veliki porabniki vode. In Rusija je zavrnila kitajske prošnje za delno preusmeritev sibirskih rek na Kitajsko.

Evropa in Rusija sta popoln par. Zakaj potem do tega ni prišlo? Ker je globalistična evropska elita nezmožna enakopravnega partnerstva, nad Rusijo, tem 1200 let starim imperijem, pa ne more dominirati. Rusi se tega zavedajo in potrpežljivo čakajo, da bo za Evropo napočila ura resnice. Zato tudi vodijo vojno z Evropo v Ukrajini v rokavicah. Puščajo si prostor za morebitno poznejše izboljšanje odnosov z Evropo oziroma za sodelovanje, ki bo temeljilo na neki drugi evropski eliti. Poglejte samo, za kaj si prizadeva Alternative für Deutschland v Nemčiji ali National Rally z Marine Le Pen v Franciji ali nasledniki Silvija Berlusconija v Italiji.

Nekaj je treba Rusom in verjetno še posebej Putinu priznati – Mater, imajo dobre živce!