Kako reševati gostinstvo in turizem: z dodatkom za dopust?

Ključna pomanjkljivost obeh vladnih »protikoronskih zakonov« (PKP-1 poroštvenega zakona) je, da se ne dotika reševanja problema izpada prihodkov gospodarskih subjektov, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih ukrepov glede zajezitve epidemije. Gre predvsem za dejavnosti gostinstva, turizma, trgovine (razen z živili), servisnih storitev, dela gradbeništva in montaže ter dela dejavnosti prevoza potnikov. V teh dejavnostih bo prišlo do izpada prihodkov najmanj za obdobje 6 tednov (12.5% letnega prihodka), pri dejavnosti gostinstva in turizma pa do izpada prihodkov najmanj za 10 tednov (20.8% letnega prihodka) in do kasnejšega počasnega in negotovega okrevanja, zaradi česar utegne skupni izpad zrasti na raven med 30 in 50% letnih prihodkov). Prizadeta bodo sicer tudi nekatera večja turistična podjetja, toda glavnina bremena krize bo padla na mikro, majhna in srednja podjetja, ki so najbolj ranljiva.

Za reševanje težav podjetij, ki bodo trajneje prizadeta zaradi vladnih ukrepov (predvsem v gostinstvu in turizmu), je potrebno pripraviti poseben program ukrepov za spodbujanje zagona. Pri slednjih bo nujno treba razmisliti o trajnejši shemi spodbujanja povpraševanja v obdobju od maja do konca leta. Potencialno najbolj smiseln ukrep se zdi neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev (t.i. dodatek za dopust). Pri čemer bi bil ta dodatek namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen. Denimo, da bi vsak zaposlen in upokojenec (lahko tudi otroci, dijaki in študenti) dobil skupen dodatek v višini 400 evrov, ki bi jih bilo mogoče »vnovčiti« zgolj pri nakupih v gostinskih in turističnih obratih do denimo konca leta 2020.

Tehnično je to mogoče izvesti prek klasičnih prinosniških “bonov”, prek plačilne kartice s 400 evri limita za vsakega državljana ali prek odprtja računa za vsakega državljana, na katerega bi FURS nakazal 400 evrov, pri čemer bi slednja dva morala biti povezana s fiskalno blagajno, ipd.

Pri 400 evrih na prebivalca bi izplačilo dodatka za dopust pomenilo izdatek proračuna v višini 800 mio evrov. Gre za 800 mio evrrov, ki bi se efektivno porabili v Sloveniji in prispevali k efektivni ublažitvi upada slovenskega BDP v letu 2020. 4-članska družina bi bila deležna 1,600 evrov dodatka za dopust. Ker bi družine ob tem seveda trošile še svoj denar, bi bil učinek na BDP še toliko večji.

Pri tem velja omeniti, da gostinstvo in turizem močno prispevata k slovenskemu BDP. Kot je pisal prejšnji teden Bine Kordež, je imela celotna panoga gostinstva in turizma v prejšnjem letu okrog 2 milijardi evrov prihodkov in 32 tisoč zaposlenih pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. ustvarila dobrih 800 mio eur dodane vrednosti. Njen delež v BDP Slovenije je znašal 2.5%. Če k temu prištejemo tudi posredne učinke na druge panoge, ki dobavljajo izdelke in storitve gostinstvu in turizmu, se delež panoge gostinstva in turizma poveča na okrog 6 % v gospodarstvu oziroma 4% v celotnem BDP. Pri tem nastanitvena (hotelska) dejavnosti prispeva približno 40%, večji delež pa ima strežba hrane in pijač. To so zelo pomembni učinki za gospodarstvo in iz tega vidika je treba razumeti, zakaj tudi sosednje države razmišljajo o tem, kako spodbuditi porabo domačih gostov po krizi s podobnimi “boni” in hkrati omogočiti varen prihod tudi tujih turistov.

Kot rečeno, brez učinkovite revitalizacije gostinstva in turizma od konca maja naprej je ogroženo 32,000 delovnih mest in 4% slovenskega BDP. Vlada mora tudi razumeti, da bi se precejšen del tega transferja prebivalcem prek plačil davkov povrnil nazaj v proračun, hkrati bi s tem podjetja lahko sama plačevala neto plače in socialne prispevke za zaposlene. V primeru, da vlada ne pomaga tej dejavnosti, bi seveda dobila na grbo plačevanje nadomestil za brezposelnost in prispevkov za socialno varstvo, kar bi močno obremenilo proračun.

Treba je tudi povedati, da bi bil ta transfer prebivalcem (v obliki dodatka za dopust) za okrevanje domače gostinske in turistične dejavnosti ob kompenzaciji nadomestila za plače, temeljnem dohodku za samozaposlene, solidarnostnih dodatkih in oprostitvah plačila določenih prispevkov za socialna zavarovanja dejansko v vladnih protikriznih ukrepih edina efektivna blažitev padca BDP in spodbuda za njegovo rast. Vlada sicer promovira, da sta oba njena paketa »pomoči« vredna 7 milijard evrov, dejansko pa ukrepi iz prvega, protikoronskega zakona pomenijo le okrog 1.7 milijarde evrov javnih izdatkov, pri poroštvenem zakonu pa (v idealnem primeru) sploh ne gre za nobene dodatne izdatke (efektivne pomoči) države. Od skupaj 7 milijard evrov pomoči, kot jih napoveduje vlada, država tako dejansko namenja le 1.7 milijarde evrov (3.6% BDP) za protikrizno pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Z navedenim dodatkom za dopust, bi se efektivna protikrizna pomoč povečala na 2.5 milijard evrov (5.3% BDP).

One response

  1. Ta trenutek so za gostinska in turistična podjetja največji kamen okoli vratu definitivno najemnine! Namreč, gostinska in turistična dejavnost sta zaprti z odlokom, zelo redka podjetja pa opravljajo dejavnost v lastnih nepremičninah. Očitno se je vlada v popravkih zakona odločila poseči le v najemne pogodbe, kjer je sama v vlogi najemodajalca, veliko/preostalo večino pa prepustila morebitnim dogovorom med najemniki in najemodajalci. Najemnin s prihodkom nič ni mogoče plačevati v nedogled in samo meseci ločijo dobra podjetja od slabih kdaj jih bodo najemodajalci poslali v stečaj…pač odvisno od najemodajalcev, vsebin pogodb, razumevanja najemodajalčevih lastnih pozicij v bližnji prihodnosti. Vse to seveda velja tudi za trgovine in ne čudi takojšnja brutalna izjava Adidasa, H&M in ostalih trgovskih velikanov, da nejemnin ne bodo plačevali…

    Potrebno je razumeti, da imajo podjetja, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo največje fiksne stroške v plačah zaposlenih (delovno intenzivna panoga) in v najemninah…pač pišem o gostinstvu, ki ga po logiki stvari najbolje poznam. Za strošek zaposlenih je bilo poskrbljeno že v 1. korona paketu…je pa treba tu jasno in glasno povedati, da se je tu poskrbelo za zaposlene in ne za podjetja. Podjetja bi v nasprotnem primeru odpuščala iz poslovnih razlogov, kar bi za seboj sicer prineslo prazen tek odpovednih rokov in plačilo odpravnin, ki so sedaj samo zamaknjena v (najbrž ne tako daljno) prihodnost…zaposleni pa so z ZIUZEOP pridobili v povprečju precej višja nadomestila kot bi jih na zavodu v primeru brezposelnosti, zadržali so tudi pravico do dopusta in regresa…vsi “bonusi” v primeru odpuščanja pa jim ostajajo še naprej. Nič narobe, celo verjamem, da se je večina podjetij v sredini marca največ ukvarjala z usodo zaposlenih in v času govoric o pripravi Janšinega interventnega z vsakim dnem tvegalo z odlašanjem odpuščanja. Šarčev predlog, ki je je bil tedaj “v veljavi” je bil nemreč čisti harakiri, popolnoma neuporaben, saj je predvideval v primeru pomoči 6-mesečno prepoved odpuščanja… For the record, da ne bo Gonza zopet gonil frustracij o pomaganju zgolj “1%”…

    In za konec, poplava kreditov in sedaj še državno poroštvo. Rad bi srečal junaka, ki si bo ob tako negotovi prihodnosti upal vzeti posojilo! Iz gostinskega vidika negotovost vidim v danes še vedno neznanem času odprave ukrepa o zaprtju, v nujnih emidemioloških ukrepih ob odprtju (v svetu se špekulira o uporabi vsake druge mize s po enim/dvema gostoma za isto mizo, o pregradah iz pleksi stekla…) v psihologiji potrošnikov v recesiji (to poznamo iz finančne krize, Maslow), v zelo verjetnih sars-cov-2 outbreakih z on & off odpiranjem/zapiranjem lokalov, hmmm, tja v jesen prihodnjega leta. Naštejem vse to, še preden razmislim kje je tu break-even in ali bodo gostje sploh želeli sedeti sami za mizo v morebitni “telefonski govorilnici”, saj je z mojimi očmi v gostinstvu socialni moment vsaj enakovreden zadovoljevanju potreb po energiji.
    Pa tudi državno poroštvo seveda ne pomeni, da kredita ne bo potrebno vrniti kot bi morda kdo pomislil na prvo žogo in tudi ne, da ne bo zadaj osebnega poroštva lastnikov…kar danes IMHO pomeni eno tako veliko zeleno prometno tablo s puščico v smeri osebnega stečaje in vse drame, ki jo ta prinese za sabo… Gonza, solastništvo delavcev, podpis menic pa to?

    Jpd, za “gostinsko turistične bone” če bi bilo kdaj kaj podobnega sprejeto, bi se najverjetneje lahko uporabila enaka/podobna platforma kot za študentsko prehrano, ki že obstaja in brezhibno deluje (upravičenost uporabe, limit, časovna omejenost, ciljanost ponudbe…)

%d bloggers like this: