Nejasnosti v protikorona zakonih, ki omogočajo bančne zlorabe z enostranskim interpretiranjem pogojev in dodatne zaslužke

Vsi protikoronski zakoni so polni nejasnosti, ki puščajo možnost različnih interpretacij. Te pa običajno gredo v škodo šibkejših, torej tistih, ki zaprosijo za “pomoč”. V nadaljevanju navajam dva primera nejasnosti glede kreditiranja podjetij s strani bank.

Prvi primer se nanaša odobritev moratorija za posojila podjetjem, kot je določen v specialnem Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20, 28. 3. 2020). ZIUOPOK, ki je začel veljati 29.3.2020, naj bi nalagal bankam brezpogojno odobritev moratorija za posojila podjetjem, ki so na podlagi odloka morala prenehati opravljati storitve. Moratorij bi po dikciji 5. odstavka 2. člena ZIUOPOK morala banka odobriti brezpogojno, zgolj na podlagi vloge kreditojemalca, in to za 12 mesecev.

Realnost pa je daleč od tega.

ZIUOPOK v 2. alineji 4. odstavka 2. člena govori:

»- gospodarska družba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med mikro, majhne ali srednje velike družbe, ter zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba, ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa in izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali, da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh;«

V 5. odstavku 2. člena pa isti zakon govori:

»(5) Ne glede na prejšnji odstavek kreditojemalcu iz druge alineje prejšnjega odstavka ni treba priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.

Banke zakon tolmačijo po svoje in od takih kreditojemalcev in od vseh ostalih zahtevajo potrdilo (in ne izjavo) o plačanih dajatvah na dan 31.12.2019. In kreditojemalcu, ki je zamujal za kak dan, tudi če ima na dan vloge poravnane vse obveznosti, moratorija po ZIUOPOK ne odobrijo, ponujajo pa mu »komercialni« moratorij. Slednji pa za seboj potegne višje obresti, dodatna zavarovanja, notarske zapise, stroške odobritve itd.

Večina bank išče dlako v jajcu in izkorišča nejasnosti določil zakona. Dejstvo je, da večina bank še ni pričela z odobravanjem moratorijev, kar pomeni, da plenijo TRR kreditojemalcev z SEPA direktnimi bremenitvami, jih blokirajo in s tem onemogočajo izplačilo plač ter v nadaljevanju odvzemajo upravičenost do refundacije, ter jih na ta način silijo v podpis »komercialnih« aneksov. Zakon bankam ne postavlja roka za sklenitev aneksov, kakor tudi ne nadzira izvajanja le tega, tako da načeloma banke niso v prekršku, če ne odločajo, ampak zavlačujejo.

Danes bodo v Državnem zboru med drugim obravnavani tudi »popravki« ZIUOPOK in bilo bi nujno, da zakonodajalec jasno in eksplicitno pove, da kreditojemalcem iz 5. odstavka 2. člena ni potrebno predložiti izjav in potrdil, vezanih za plačilo dajatev ali pa bolj jasno in življensko definira ta pogoj. In sicer tako, kot je navedeno v predlogu Zakona za zagotavljanje likvidnosti, ki v 4. odstavku 5. člena določa:

e) »da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, ….«

 Drugi primer se nanaša na predlog Zakona za zagotavljanje likvidnosti, ki prav tako ni jasen glede pogojev kreditiranja saj:

  • ne govori o tem pod kakšnimi preostalimi pogoji (zavarovanji) je banka dolžna odobriti posojilo, če izkoristi možnost zavarovanja posojila s strani države od 70 do 80% na prvi poziv.
  • ni roka, v katerem mora banka tak kredit odobriti,
  • ni maksimalne obrestne mere

Zakon zavezuje zgolj kreditojemalce, bankam pa v pojasnilu k 8. členu zgolj priporoča s splošimi floskulami/napotili:

»K 8. členu

Skladno z Začasnim okvirjem, bi morale banke prednosti, ki jih pridobijo z državnim poroštvom, v največji možni meri prenesti na končne upravičence. Banka tako mora biti sposobna dokazati, da upravlja mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti v največji možni meri na končne upravičence – med drugim v obliki nižjih jamstvenih premij ali nižjih obrestnih mer. Premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi glede na vrsto podjetja in glede na čas trajanja kredita s poroštvom države.«

To pomeni, da bo država dala poroštvo, podjetja vračala kredit, plačevala obresti in stroške ter dala v zavarovanje tudi dušo, če jim je ostalega zmanjkalo, banke pa bodo spet lagodno in brez tveganja zaslužile, na plečih kreditojemalcev in države, brez kakršnegakoli lastnega rizika. Sploh pa bodo podjetja, ki niso pripravljena prodati duše, da prejmejo miloščino bank, ob koncu epidemije klinično mrtva in lahek plen bank in njihovih podaljšanih rok – podjetij mrhovinarjev, ki na podlagi podatkov bank za bagatelo kupujejo, kar je vrednega.

%d bloggers like this: