Bine Kordež

Zadnji podatki o rasti bruto domačega proizvoda za 2,9 % glede na isti kvartal lanskega leta, so ponovno pokazali na problem spremljanja gospodarske rasti po izdatkovnem principu. Po uradni statistiki se namreč uvoz odšteva od izvoza, saldo menjave s tujino pa praviloma razume kot prispevek izvoza k rasti BDP. In ker je bil uvoz v zadnjem kvartalu lanskega leta precej nižji (predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov), je večina komentarjev vso gospodarsko rast pripisala izvozu. Prvi kvartal letošnjega leta pa je porastel tudi uvoz in omenjeno sklepanje ne zdrži več. Zato še nekoliko podrobneje poglejmo, kaj se je dogajalo z BDP v prvem letošnjem kvartalu.

Kljub še vedno nizkim cenam nafte, je bil namreč uvoz prve tri mesece skoraj štiri odstotke višji kot v enakem obdobju lani, podobno kot izvoz, zaradi česar saldo menjave s tujino ni veliko prispeval k rasti BDP. Kot sem pisal v zadnjem tekstu, bi namreč morali uvoz praviloma odštevati od posamezne potrošnje, za katero je uvoženo blago porabljeno in ne le od izvoza. Le na ta način bi lahko ugotovili dejanski prispevek posameznih vrst potrošnje k rasti BDP. Ker pa je to težko določljivo, se statistika temu izogiba in tako se pogosto srečujemo z napačnim tolmačenjem razlogov za rast BDP.

Uradni podatki tako kažejo, da v prvem kvartalu kake rasti pri domači potrošnji ni bilo (ne pri gospodinjstvih, ne državne potrošnje ter tudi ne investicij), pol odstotka naj bi prispevala le menjava s tujino. Skoraj vsa letošnja rast izhaja pravzaprav samo iz povečanju zalog. Dolgoročno so sicer ti trendi sicer značilni – zadnji »potrošniški« kvartal se proda precej starih zalog, ki jih potem gospodarstvo nadomesti v naslednjem trimesečju. Tako je bila potrošnja zadnji lanski kvartal kar 3,6 % višja kot leto poprej, vendar pa smo dodane vrednosti ustvarili le 2,4 % več (rast BDP), razlika pa je bila potrošena iz zalog. V prvem letošnjem kvartalu pa je bilo gibanje obratno, saj smo večino rasti ustvarili s proizvodnjo na zalogo, za bodočo potrošnjo (kar 2,5 % od 2,9 % skupne rasti).

Pri tem je zanimivo, da so bila gibanja leto dni nazaj precej drugačna. Takrat je gospodarstvo pred novim letom (zadnji kvartal 2013) verjetno pričakovalo boljšo prodajo in proizvedlo več kot je bilo potem prodano, zaradi česar je ostalo blago na zalogi. Ti podatki nakazujejo predvsem spremembo v pričakovanjih. Lani so bili gospodarstveniki še previdni, letos pa pričakujejo večjo potrošnjo in možnost prodaje (doma in v tujini), zaradi česar so tudi naredili več na zalogo. Vseeno pa je nekoliko zaskrbljujoče, da je bila potrošnja oz. prodaja v prvem kvartalu skoraj enaka kot lani in da visoka rast temelji samo na povečevanju zalog.

Vsaj tako lahko zaključujemo na osnovi uradnih številk, če pa bi poskusili odšteti uvozni del blaga od posameznih vrst potrošnje, pa je učinek zalog nekaj manjši. Dejstvo je namreč, da je nekaj uvoženega blaga ostalo tudi na zalogi, tako da je bilo domače potrošnje in izvoza vsaj kak odstotek več kot leto poprej. Upamo pa lahko, da so pričakovanja gospodarstva upravičena in da bodo povečane zaloge v naslednjih mesecih skozi višjo domačo potrošnjo in izvoz tudi porabljene.

Nasploh pa ima gibanje zalog in njihov prispevek k rasti BDP zanimivo značilnost. Na spodnjem grafikonu je prikazano gibanje BDP v zadnjih desetih letih in sicer kakšen je bil prispevek vseh štirih kategorij formiranja BDP po izdatkovni metodi vse od leta 1999. Takrat je znašal BDP po današnjih cenah okoli 27 milijard, danes pa 37,5 milijard in obarvana polja prikazujejo koliko je k tej rasti prispeval izvoz ter vse vrste domače potrošnje.

Celotno gibanje BDP prikazuje rdeča črta z značilno visoko rastjo v 2008 ter nato dvema padcema, v letu 2009 ter ponovno leta 2013. Modra črta pa prikazuje gibanje če bi izločili vpliv zalog ter gledali samo dejansko domačo potrošnjo in izvoz. Vidimo, da v obdobju rasti, gospodarstvo to rast dodatno povečuje s proizvodnjo na zalogo, ob padcih gospodarske aktivnosti pa je ta padec še večji, ker trošimo v konjunkturi proizvedene zaloge. Nihanja brez sprememb zalog so torej precej manjša.

Še bolj lepo pa se vidi druga značilnost in sicer, kako je visoka predkrizna rast temeljila predvsem na investicijski aktivnosti, enako kot tudi padec gospodarske aktivnosti izhaja večinoma iz upada naložb. Ostali trije segmenti kreiranja BDP (izvoz ter potrošnja gospodinjstev in države) pa izkazujejo celotno obravnavano obdobje celo neko skromno rast, praktično brez krize. Prikaz sicer zahteva več komentarja in pojasnil, a namen je bil samo v sintetiziranem prikazu ključnih gibanj v naši ekonomiji – le-ta pa so s tega vidika vsekakor zanimiva in tudi nekoliko drugačna kot se jih običajno vidi.