Ciprska zgodba in kdo bi moral plačati izgube

V zadnjih dneh je najpogosteje obravnavana tema v finančnem svetu vsekakor Ciper in predlagana obdavčitev depozitov v tamkajšnjih bankah. Kakorkoli je seveda ta predlog precejšen precedens v dosedanjih način reševanja bančne problematike, vseeno ne moremo mimo dejstva, da predstavlja ciprsko gospodarstvo manj kot dva promila skupnega gospodarstva evrskega območja. Torej toliko, kot je vloga kake newyorške četrti v celotni ekonomiji Združenih držav, kar vsekakor kaže na krhkost funkcioniranja in predvsem reševanja problemov v celotni Evropski Uniji ter še posebej v Evro skupini. Nadaljujte z branjem

Trojka zavrnila ciprski “Plan B” in posledice za Slovenijo

Po poročanju Spiegla, ki se sklicuje na grške medije, naj bi danes v pogovoru s ciprskim predsednikom vlade predstavniki Trojke (ECB, EK, MDS) že zavrnili ciprski “Plan B”. Po tem nadomestnem planu naj bi namesto enkratnega davka na bančne depozite ciprska vlada izdala obveznice, za katere bi jamčili s sredstvi pokojninskih skladov in sredstvi ciprske pravoslavne cerkve. Uradniki Trojke naj bi dvomili v kvaliteto teh jamstev. Na drugi strani pa so ciprske peripetije glede zavrnitve osnovnega predloga Trojke  močno razbesnile nemško vlado, ki je očitno izgubila potrpljenje z muhastimi Ciprčani. Nadaljujte z branjem

Posvet o poslovni etiki na Bledu

Kako bolj etične pristope vpeljati v slovensko gospodarstvo, danes na Bledu razpravljajo gospodarstveniki, predstavniki civilne družbe in politiki, med njimi predsednik države Borut Pahor, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ekonomist Jože Damijan, direktor Seawaya Japec Jakopin ter predstavnika organizatorjev – Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj Svetovnega foruma za poslovno etiko (WFEB), in Lojze Peterle, evropski poslanec in predsednik gibanja Fokus 2031.  Nadaljujte z branjem

Bruegel: Do okužbe s Cipra (še) ni prišlo

Zsolt Darvas in Francesca Barbiero iz bruseljskega think-tanka Bruegel sta pogledala ali je ciprska finančna kriza ter “NE” ciprskega parlamenta predlogu Trojke o obdavčitvi depozitov v ciprskih bankah iz začetka tega tedna že imela kakšen učinek okužbe na ostale evropske države ali delnice bank. Zaenkrat ciprska finančna drama, kot kažejo spodnje slike, še ni vplivala na znatne poraste zahtevanih donosov 10-letnih obveznic Španije, Italije ali Nemčije. Niti ni vplivala na tečaje delnic vodilnih bank v teh državah ali na njihove tečaje credit-default swapov (CDS). Torej do sedaj do “ciprske okužbe” še ni prišlo. Nadaljujte z branjem

Alojz Ihan o brezbarvni uradniški vladi

Zato mi ob takih problemih, ki zahtevajo velikanske premike, nekako ne gre v račun, da smo dobili uradniško, po naravi rutinersko vlado, katere siva, prosojno matirana brezbarvnost (s kako senco v ozadju, ki ji ne moreš ugotoviti oblike in jo še manj pogledati v oči) obeta zgolj prizadevnost za ohlajanje donedavnega ljudskega vrenja v slogu modrega SZDL-jevskega vključevanja vsega in doziranja ohlapnih informacij. Čemur prav samomorilsko sledijo tudi mediji, ki so si še pred nedavnim dvigali naklade z nenehnim novičarskim elektriziranjem ljudi o tem, kako je vse narobe. Še sindikalistov s peno na ustih ni naenkrat nikjer več. Nadaljujte z branjem

Steinbuch o nujnosti nove stranke

Ne potrebujemo torej nobene nove stranke na levici, pač pa normalno, generacijsko mlado in evropsko usmerjeno stranko, na čelu katere ne bi bil patološki narcis.  […]  Dileme o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, torej ni. Če jo bodo osnovali pravi ljudje z idejami, čisto preteklostjo, če bodo pozorni na generacijski moment, potem je njen uspeh odvisen le od sposobnosti motiviranja prevladujoče pasivnega volilnega telesa. Nadaljujte z branjem

Nova stranka ekonomistov

Perpetuacije v slovenskem političnem prostoru v zadnjih mesecih so po eni strani pripeljale do padca Janševe vlade in do konstituiranja nove (levo-sredinske), po drugi strani pa so še bolj zaostrile splošno nezadovoljstvo s politično elito in želje po neki novi politični alternativi. Tudi sam zadnje tedne dobivam precej pobud, da bi se morali organizirati in okrog jedra ekonomistov oblikovati novo stranko. Vendar pa stvari niso tako preproste, kot kažejo izkušnje iz Italije, Nemčije ali tudi naše domače. Nadaljujte z branjem

Global Supply Chains at Work in CEE countries

This paper empirically accounts for the importance of the ‘global supply chains’ concept for export restructuring and productivity growth in Central and Eastern European Countries (CEECs) in the period 1995-2007. Using industry-level data and accounting for technology intensity, we show that FDI has significantly contributed to export restructuring in the CEECs. The effects of FDI are, however, heterogenous across countries. While more advanced core CEECs succeeded in boosting exports in higher-end technology industries, non-core CEECs stuck with export specialization in lower-end technology industries. This suggests that where FDI flows have been directed is of key importance. Our results show that export restructuring and economic specialization brought about by FDI during the last two decades in the CEECs might matter a lot for their potential for long-run productivity growth. Industries of higher-end technology intensity have experienced substantially higher productivity growth and so have countries more successful in attracting FDI to these industries. Nadaljujte z branjem

Finančni minister, ki ne pozna številk

Kaj naj si mislimo o kandidatu za finančnega ministra, ki pride povsem nepripravljen na “hearing” (zaslišanje pred pristojnim odborom DZ)? Kaj naj si mislimo o kandidatu, ki ne pozna številk s področja, ki bi ga naj vodil? Ki ne zna našteti prioritet svojega bodočega mandata in pojasniti glavnih ukrepov, ki naj bi jih izvedel? Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: