Finančni minister, ki ne pozna številk

Kaj naj si mislimo o kandidatu za finančnega ministra, ki pride povsem nepripravljen na “hearing” (zaslišanje pred pristojnim odborom DZ)? Kaj naj si mislimo o kandidatu, ki ne pozna številk s področja, ki bi ga naj vodil? Ki ne zna našteti prioritet svojega bodočega mandata in pojasniti glavnih ukrepov, ki naj bi jih izvedel?

Uroš Čufer ni kar priplaval po juhi. Do leta 2004 je vodil Analitsko raziskovalni center (ARC) Banke Slovenije (BS), torej njen glavni raziskovalni center oziroma načeloma “možgane” centralne banke pri analizi in snovanju makroekonomskih politik. Leta 2004 je sicer odstopil (ker  ni bil potrjen za člana sveta BS) in se zaposlil na NLB kot njen glavni ekonomist oziroma vodja finančnega upravljanja in kontrolinga. V obeh službah do sedaj se je po svoji funkciji moral ukvarjati z makro številkami. Sredi noči bi moral iz rokava stresti ključne makro podatke in ključne izzive javnih financ.

Vendar jih ni. To je opazil tudi, sicer običajno zelo pristranski, Dnevnik:

Čufer, ki ga je podprlo devet poslancev, pet pa jih je glasovalo proti, na prvem javnem nastopu ni ponudil konkretnih odgovorov na domala nobeno pomembno vprašanje: o Slovenskem državnem holdingu (SDH), prihajajoči prodaji obveznic v evrih, o dvigu DDV, načinu sanacije bank, virih za prihranke v javnem sektorju, o ukrepih države za pomoč podjetjem, o vlogi SID banke, morebitni dokapitalizaciji Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), o številu državnih sekretarjev… Poslancem ni omenjal nobenih konkretnih številk, pri predstavitvi si ni pomagal z grafi. Nasprotno od predhodnika Janeza Šušteršiča pa je večkrat poudaril pomen spodbujanja gospodarstva, »kar pa ne sme biti poziv k trošenju«.

Ignoranca ali neznanje? Ali kaj tretjega? Meni na misel padeta dve razlagi. Prvič, da je kot nadomestni kandidat, 37. na seznamu za to mesto, ki so ga za kandidata “sneli” v petek popoldne ob petih, morda zelo šibka izbira za to najbolj zahtevno ministrsko mesto. Toda ne glede na to je imel pred seboj polne tri dni in tri noči časa, da se dobro pripravi in da pripravi vrhunsko prezentacijo s ključnimi poudarki svojega mandata, prepriča pristojni odbor in domačo javnost, da je strokoven in kompetenten kandidat za vodenje javnih financ v najbolj pomembnem času po osamosvojitvi. In predvsem, da prepriča tujo javnost in mednarodne finančne trge, da ve, kaj bo počel in da bo trdno vodil slovenske javne finance.

Ali drugič, da očitno še ne ve, kaj bo moral delati in mora počakati na navodila tistih, ki so ga nastavili. Če bodo botri hoteli povečanje javnega financiranja z namenom spodbujanja gospodarske rasti, bo pač počel to. Če bodo želeli višje davke, bo pač dvignil DDV in trošarine. Če bodo želeli ohranitev sedanje ravni javnih plač, bo pač zagotovil sredstva za to. Če bodo želeli brisati kreditne sledove pri prenosu slabih kreditov na slabo banko, bo pač naredil tako, kot rečejo.

Toda kako bo tak šibek finančni minister, cunja v rokah nekoga iz ozadja, čez teden ali dva stopil pred tuje vlagatelje in jih prepričal, da mu posodijo dve nujno potrebni milijardi evrov za refinanciranje zapadlih obveznosti in za pokritje tekoče proračunske luknje? Kako lahko nekdo brez kakršnekoli vizije prepriča tuje vlagatelje, da Slovenija ve, kaj počne in da je sposobna kredite vrniti?

Ne ena ne druga razlaga ne vliva optimizma. Ne meni, še manj pa finančnim trgom.

6 responses

  1. To 20+ letno zgodbo lahko primerjamo z gradnjo hiše na terenu, ki je slabo preučen. Danes se nam hiša pogreza in nevarno nagiba, mi pa z vse krajšo periodo prenavljamo dimnik, menjamo okna in barvamo fasado. Problem pogrezanja pa žal ni v šminki ampak je v temelju, ki je bil zaradi neupoštevanja karakteristik terena zgrajen neustrezno.
    Teren je kot kultura naše družbe oziroma njen način vrednotenja in dojemanja življenja na sploh. Enostavno – teren smo vsi mi. Če pri načrtovanju in kasnejši gradnji družbenega sistema zanemariš to komponento, je projekt zelo verjetno obsojen na propad.
    Teren je kakršen pač je in za njegovo temeljito sanacijo je potrebno predvsem ogromno časa. Hišo bo izginila sama , podiranje sploh ne bo potrebno in realno je pričakovati kaos. Kaosu bo sledila streznitev in s tem priložnost za razmislek o tem komu zaupati načrtovanje in gradnjo novih temeljev in tudi razmislek o tem s koliko človeške nečimrnosti želimo te temelje obremeniti.

    Vi in vaš kolega g. Šušteršič nista več le akademika ampak tudi strokovnjaka bogatejša za praktično spoznanje, da je plovba v strankarskih čolnih polnih lukenj preteklih zablod kratkotrajna in čas za vašo generacijo somišljenikov je, da sami stopite na plano in pripravite svoj projekt. In če boste pri tem upoštevali, da je v življenju potrebna poleg oblike tudi vsebina sem vas pripravljen aktivno podpreti.

  2. Vidis, zato pa ljudje s hrbtenico ne gredo v politiko, ker jim klecanje na kolenih ne odgovarja! To je res strasen problem! Mu bomo kdaj kot narod kos?
    Morda ima pa gospod math disorder oz neke vrste stevilcno disleksijo in mesa stevilke, pluse in minuse,deljenje in mnozenje. Ne loci decimalk, ne pike in ne vejice med stevilkami.
    Ponavadi je ta motnja prirojena, a v slovenski politiki ocitno za vecino, podarjena s politicno funkcijo in ministrskim mestom. Ajme, vsaka vlada boleha za tem sindromom.

  3. Morda ima gospod novi minister za finance nekolikanj obskuren CV, je pa zato zelo virilen; to pa tudi nekaj šteje. Saj veste: “It is time to save the men!”

  4. @nejc,, kako resnicen je tvoj komentar! Bravo!

    @ana,in kako ga bo Bog resil? Tako, da ga resetira in naredi novega, hehe. Staremu je rok trajanja ze potekel! Cas nam to govori vsak dan.

  5. KOMENTAR: Finančni minister, ki ne pozna številk

    V članku je zapisano: »Leta 2004 je sicer odstopil (ker ni bil potrjen za člana sveta BS) in se zaposlil na NLB kot njen glavni ekonomist oziroma vodja finančnega upravljanja in kontrolinga.«

    Ena bistvenih sestavin zgoraj navedene službe, ki je del upravljalnega sistema organizacije vodene s cilji, je tudi spremljanje, ali vse službe delajo v skladu z zakonodajo in v skladu s pravili stroke (delo v skladu s pravili stroke predpisuje zakonodaja) in v skladu z notranjimi predpisi banke.
    Notranji predpisi banke so še podrobnejša in strokovno poglobljena nadgradnja zakonodaje in stroke. Pravila poslovno finančne stroke so zapisana v Kodeksu poslovno finančnih načel, ki skupaj z Etiko poslovnega finančnika (oboje je izdal Inštitut za revizijo) sestavljata celoto in je obvezen za vse, ki delajo na finančnem področju. Kodeks poleg podjetij obravnava tudi banke. Banke in s tem tudi NLB bi morale po kodeksu spremljati in obravnavati finančni položaj podjetij in ne zgolj njihovih računovodskih izkazov in poslovnih poročil, ter navedeno od podjetij tudi zahtevati. Banke pa so praviloma dopuščale opustitve nujnega strokovnega dela in s tem šibko finančno funkcijo tako v podjetjih kot pri sebi. Vse te opustitve in dopustitve pa ustvarjajo plodno okolje za vse vrste malverzacij. V strokovno pomanjkljivem in opustitveno zastavljenem načinu dela je sprejemanje slabih in tveganih odločitev naravnost pravilo. V »zlatem« obdobju 2004-08, ko so se “krediti praktično metali za komitenti” kot se je nekdo izrazil, bi velik del kreditov banka ne smela dati, podjetja pa ne vzeti, če bi vsi delali v skladu z zakonodajo in pravili stroke. Navedeni način dela je huda malomarnost in predstavlja veliko operativno tveganje, ki je po zakonodaji o finančnem poslovanju opredeljeno:
    »Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
    1. neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
    2. drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
    3. neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
    4. zunanjih dogodkov ali dejanj.«

    Zaradi tveganega načina dela v banki so potem tudi vsi ostali parametri strokovnega dela zanemarjeni. To sistematično vodi v množico visoko tveganih odločitev, še posebej v času, ko je kreditnega potenciala v izobilju. V službi kontrolinga banke bi morale vsaj v obdobju 2004-08 goreti vse rdeče luči in zvoniti vsi alarmni zvonci. Dobro delovanje službe kontrolinga je za vsako banko osrednjega pomena.

    Nedelo po pravilih stroke je po zakonodaji odškodninsko odgovorno in z obratnim dokaznim bremenom za akterje. Analiza, kako je delala NLB in imenovana služba, je v resnici precej preprosta. Glede na rezultate in množico slabih terjatev je videti, da ni delala najbolje, da ne uporabim kakšnega hujšega izraza. Banka bi morala napraviti analizo in vzpostaviti odgovornost. Vprašanje torej ni samo v dilemi članka, ampak v tem, ali so kontroling v banki nadrejeni »obvozili« ali pa »povozili« in odločali ne glede na njegova mnenja. Odgovor na navedena vprašanja pozicionira odgovornost.

    Pri navedenemu vprašanju poslovanja v skladu s pravili stroke gre tudi za strokovno vprašanje in vrh naše ekonomske stroke ne bi smel o tem molčati. G. Damijan, tu je tudi vprašanje za vas – zakaj v vrhu ekonomske stroke o nestrokovnostih in nedelu v skladu s pravili stroke molčite ?

    Lep pozdrav Igor

%d bloggers like this: