Po politično turbulentnem in kaotičnem obdobju v mandatu Pahorjeve vlade si vsi želimo bolj stabilnih, predvidljivih in ugodnejših razmer. Tako na političnem kot na gospodarskem področju. Ljudje vlagajo velike upe v volitve in novo vlado. Bojim se, da je to upanje precej jalovo. Kljub temu, da nas čaka verjetno stabilna in politično enotna vlada z močno večinsko podporo. Ali bolje rečeno, prav zaradi tega.*
Zadrege in težave z vlado 50+ so lahko precejšnje. Kljub načelnim prednostnim tovrstne politične razporeditve predvsem z vidika lažjega sprejemanja odločitev, vključno s težavnimi, vendar nujnimi reformnimi ukrepi, pa ima to v demokratično ne dovolj zrelih okoljih lahko precejšnje negativne posledice. Lep primer tega se dogaja na naši vzhodni meji – na Madžarskem.
Nova zgodovina na Madžarskem se je začela aprila 2010, ko je populistična desnosredinska stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbána uspešno izkoristila ljudsko nezadovoljstvo s prejšnjo socialistično vlado in na volitvah dobesedno pometla s politično konkurenco ter pridobila dvetretjinsko večino v parlamentu. Kmalu po konstituiranju vlade so v vseh javnih ustanovah izobesili napise, da je šele zdaj Madžarska postala samostojna in suverena država (kljub dvema desetletjema formalne demokracije).
Toda to je bila šele nedolžna uvertura. Kmalu zatem je večinska populistična vlada začela kazati svoje temne plati. Začel se je vladni stampedo na vse institucije države ter na pravni red države nasploh. Lista nekonvencionalnih političnih ukrepov je dolga: od imenovanja predsednika države iz vrst strankinih parlamentarcev, zamenjave nadzornih svetov v vseh javnih podjetjih in zavodih, zamenjave vseh petih članov v medijskem svetu, prevzema računskega sodišča, bitke z ustavnim sodiščem, napada na neodvisnost centralne banke do spremembe zakona o ustavnem sodišču, novega medijskega zakona, novega zakona o centralni banki, pogostih sprememb ustave itd.
Ker je ustavno sodišče presodilo, da je retroaktivni davek protiustaven, mu je Orbánova vlada z zakonsko spremembo omejila pristojnosti za presojanje o finančnih zadevah.
Največ o vladi pove način delovanja. V prvih treh mesecih na oblasti je šestkrat spremenila ustavo. Da bi ukrotila guvernerja centralne banke in ga prisila k odstopu, mu je vlada plačo znižala za 75 odstotkov. Istočasno je vlada oktobra 2010 sklenila uvesti 98-odstotni davek na vsa izplačila zaposlenim v javnem sektorju, ki presegajo 10.000 evrov, ter ta zakon uveljaviti retroaktivno že za leto 2010. Ker je ustavno sodišče presodilo, da je to protiustavno, mu je vlada z zakonsko spremembo omejila pristojnosti za presojanje o finančnih zadevah.
Dejansko je madžarska centralna banka kot edina med javnimi institucijami do sedaj vzdržala pod valom političnega cunamija. Začelo se je takoj po inavguraciji vlade, ko je predsednik vlade Orbán guvernerja centralne banke Andrása Simorja označil za “off-shore viteza” zaradi njegovega investicijskega podjetja na Cipru, ki se je ukvarjalo z upravljanjem finančnega premoženja, ki ga je Simor zaslužil s svojim preteklim delom v tujini. Simor je svoj delež v podjetju ob nastopu funkcije leta 2007 sicer prijavil, nato pa podjetje prodal. Toda to vlade ni zaustavilo: večkrat ga je pozvala k odstopu in ga k temu želela prisiliti tudi z drastičnim znižanjem plače.
Spor je kasneje, ob neuspešnem posredovanju ustavnega sodišča, še eskaliral. Guverner Simor je konec leta 2010 postopoma zviševal obrestno mero, da bi zaustavil inflacijske pritiske, kar pa ni bilo všeč populistični vladi, ki je zahtevala nižjo obrestno mero za lažje okrevanje gospodarstva. Ker ni bila uspešna, je konec lanskega leta Orbánova vlada predložila nov osnutek zakona o centralni banki. Ta je predvidel, da bi štiri izmed sedmih članov monetarnega odbora centralne banke, ki odloča o spreminjanju vodilne obrestne mere, imenoval parlament (do takrat je parlament predlagal samo dva člana, dva pa guverner).
Decembra 2010 je ECB naslovila ostro kritiko na madžarsko vlado, da načrtovana sprememba zakona o centralni banki v povezavi s kritiko njene monetarne politike lahko pomeni poskus vlade, da prevzame nadzor nad monetarno politiko, kar je v nasprotju z načeli neodvisnosti centralne banke in monetarne politike od izvršne oblasti ter v nasprotju z evropsko pogodbo. Vendar pa ta kritika madžarske vlade ni zaustavila pri uveljavitvi zakona.
Konec decembra 2010 je parlament sprejel drugi del medijske zakonodaje. V prvem delu so zamenjali vseh pet članov medijskega sveta s strankarskimi pripadniki. Nov medijski zakon pa prinaša določila, da novi medijski svet skrbi za nadzor nad poročanjem medijev in ima pristojnosti, da izreka finančne globe medijem za vse zlonamerne javne objave, kot so denimo napadi na človeško dostojanstvo itd. Val kritik in opozoril iz EU je bil enormen, nakar sta predsednik države in zunanji minister izrazila pripravljenost za revizijo nekaterih, po njunem, “tehničnih detajlov” zakona.
Kontroverzna je tudi nova kazenska zakonodaja, ki določa, da lahko notranji organi pridržijo osebe, za katere obstaja sum sodelovanja pri nasilnem in organiziranem kriminalu ali zlorabi oblasti, do pet dni brez obtožnice. Duh delovanja novega zakona se je pokazal ob obisku kitajskega predsednika vlade, ko so madžarske oblasti poklicale vse Tibetance na Madžarskem na kontrolo njihovih dokumentov.
Vsi Mqdžari, ki so brez službe tri mesece zaporedoma, so dolžni sodelovati v javnih delih, za kar dobijo minimalno plačo, v nasprotnem primeru izgubijo pravico do nadomestil in socialne pomoči.
Izjemno nekonvencionalni so bili tudi ekonomski ukrepi populistične vlade. Dejstvo je, da je predhodna socialistična vlada za seboj pustila državo v precej slabem stanju, s proračunskim primanjkljajem več kot 10 odstotkov, s friziranimi javnimi financami, z najnižjo stopnjo zaposlenosti v EU, z velikanskimi regionalnimi razlikami itd. Toda ukrepi vlade so bili res nenavadni za evropsko demokratično državo. Denimo, najprej drastično znižanje sredstev ter nato začasna ukinitev fiskalnega sveta, ki je zadolžen za neodvisen nadzor nad proračunom. Nato uvedba posebnega kriznega davka za banke, energetska in telekomunikacijska podjetja ter trgovska podjetja. Ta ukrep je bil naperjen predvsem proti tujim vlagateljem, ki so večinoma lastniki teh podjetij.
Sledilo je efektivno podržavljanje zasebnega pokojninskega stebra. No, vlada je vsem zavarovancem dala “na izbiro”, da se do 1. januarja 2011 odločijo, da sredstva, privarčevana v zasebnih pokojninskih skladih (skupaj okoli 10 milijard evrov), prenesejo na državo, sicer bodo izgubili pravico do državne pokojnine (približno tri četrtine celotne pokojnine), čeprav bodo ne glede na svojo odločitev prisiljeni plačevati obvezne pokojninske prispevke državi. Zadnji v seriji nekonvencionalnih ukrepov je zakon, ki naj bi pomagal kreditojemalcem, ki so kredite najeli v švicarskih frankih (dobrih 70 odstotkov vseh stanovanjskih kreditov na Madžarskem je denominiranih v frankih, kar je ob stalni depreciaciji forinta za mnoge dolžnike prineslo preveliko breme). Novi zakon določa, da so kreditojemalci dolžni odplačati kredite po tečaju 180 forintov za 1 frank, pri čemer tekoči tečaj znaša 235 forintov za 1 frank. Preostali del pa morajo pokriti banke, z argumentom, da so same krive, ker so bile tako neodgovorne pri posojanju denarja.
Madžarska vlada želi s serijo delno populističnih in delno avtokratskih ukrepov po lastnih besedah stabilizirati gospodarstvo in moralno prenoviti madžarsko družbo. Vsi, ki nimajo službe, naj bi jo dobili, drugi pa naj bi delali več za isto plačo. Med te ukrepe šteje tudi nova delovna zakonodaja, ki uvaja javna dela. Vsi, ki so brez službe tri mesece zaporedoma, so dolžni sodelovati v javnih delih, za kar dobijo minimalno plačo, v nasprotnem primeru izgubijo pravico do nadomestil in socialne pomoči.
Profesor László Keri, ki je pred tridesetimi leti pod okrilje vzel zelo uporniškega študenta Viktorja Orbána, pravi, da Orbán danes za to kampanjo “delo za vse” dejansko uporablja nacistično retoriko iz tridesetih let. Keri se še spominja svojega zadnjega besednega dvoboja z mladim Orbánom leta 1983, ko mu je rekel: “Ti in tvoji prijatelji ste tako agresivni kot Leninovi sinovi v času sovjetske Madžarske. Bog nas obvaruj, da bi kdaj postal predsednik vlade.” Nehotena prerokba se je uresničila in Keri je 28 let kasneje izgubil službo na univerzi, formalno zaradi upokojitve iz starostnih razlogov.
Vstop Jankovića in Viranta v politično tekmo madžarskega scenarija v Sloveniji resnici na ljubo ne preprečuje.
Slovenske podobnosti z madžarsko situacijo so presenetljive. Tudi pri nas je levičarska vlada v prejšnjem mandatu državo z izjemno slabim vodenjem in s serijo napačnih ali ponesrečenih ekonomskih ukrepov privedla na rob gospodarskega zloma. Politična nesposobnost vodenja države nasploh in menedžiranja protikriznih ukrepov ter vpletenost predstavnikov izvršne oblasti v korupcijske in klientelistične škandale sta privedli do splošnega nezadovoljstva z vlado in do resne politične krize ter predčasnih volitev. Do idealnih razmer, v katerih lahko volitve naplavijo madžarski populistični plaz tudi k nam. Vodja največje politične stranke Janez Janša je svoje predhodne ambicije s 50+ hitro povečal na 60+. Tudi Sloveniji grozi nekaj, kar zunaj imenujejo landslide victory. Še več, napoveduje se vzpon populistične desnice ter cunami na javne institucije in družbeno ureditev.
Marsikdo si je prejšnji teden morda oddahnil ob vstopu Jankovića na levici in Viranta na zmerni desnici v politično tekmo. Toda ta oddih je bil zelo kratkotrajen in predvsem kratkoviden. Vstop Jankovića in Viranta tega madžarskega scenarija resnici na ljubo ne preprečuje. Dejstva so preprosta. Janković objektivno zunaj ljubljanske regije nima velikih možnosti in bo težko zbral 20 odstotkov glasov na nacionalni ravni, kvečjemu manj. Na drugi strani pa Virantova lista, ki ponuja razumne programske točke in politično zmernost, zaradi premalo časa za organizacijo na lokalni ravni tudi ne bo imela realnih možnosti doseči več kot ta odstotek. Kar pomeni, da jo bomo v naslednjem mandatu zelo verjetno gledali v koaliciji z Janševo SDS, kjer bo hočeš nočeš igrala podrejeno vlogo v Janševi vladi. Glasovanje za Virantovo listo tako na žalost ne pomeni glasu proti, temveč za Janševo večinsko vlado. To je zelo realno dejstvo, ne glede na moje osebne simpatije do večine programskih točk Virantove liste.
Verjetno sodim med precejšnjo večino prebivalcev te države, ki si želi nekonfliktnih, neideoloških razmer ter predvsem enakih pogojev za vse in normalnega okolja za gospodarsko rast in razvoj. Želimo si predvsem priložnosti, da lahko normalno delamo in živimo in da nas država pri tem ne ovira. Želimo si delujoče pravne države in omejitev lovk klientelističnih navez, ki danes večinoma iz ozadja vodijo naše gospodarstvo. Vzpon populistične desnice v obsegu 60+ na žalost tega ne omogoča. Kvečjemu nasprotno.
Izkušnje z Janševo vlado iz predhodnega mandata nam kažejo, kakšne tendence glede metod vladanja lahko pričakujemo. S pomembno razliko – zdaj bo tudi politična sila bistveno močnejša zaradi enoglasne večinske podpore v parlamentu. Izkušnje s kadrovskim cunamijem za časa Janševe vlade, s političnimi zamenjavami v nadzornih svetih in upravah podjetij, v katerih ima država kontrolni, politični vpliv, z zamenjavami v upravnih odborih javnih zavodov, s političnim vdorom v obveščevalno službo, s ponarejanjem arhivskih dokumentov, z medijskim zakonom, z imenovanjem guvernerja centralne banke, kažejo, da bo cunami kadrovskih in institucionalnih sprememb v primeru večinskega vzpona populistične desnice le še nekajkrat hujši. Napovedi ustavnih sprememb, napovedi ukinitve trajnega sodniškega mandata, napovedi reorganizacije državne uprave gredo natanko v smer orbanizacije.
Kadrovski cunami v podjetjih, ki so posredno ali neposredno pod vplivom države, je neizbežen. Kot pravi kolega, “brusijo se noži za Janševo noč dolgih nožev”.
Vse to bo še veliko lažje izvesti zaradi težke gospodarske situacije. Naslednji mandat bo za vlado zaradi drsenja sveta v globoko recesijo javnofinančno izjemno težek, predvsem bo morala zarezati v število zaposlenih in plače v javnem sektorju in pokojnine ter podaljšati delovno dobo. Bojim se, da se glede pokojnin ne bo veliko spremenilo, pri čemer izhajam iz populizma Janševe vlade, ki ga je pokazala tako v svojem prejšnjem mandatu kot ob zadnjem predlogu pokojninske reforme. Jedro javnega varčevanja se bo zgodilo v procesu racionalizacije javne uprave, kar pa bo vlada hkrati izkoristila predvsem za politično lustracijo.
Poglejmo zgolj zadnjo tovrstno napoved, ki se zdi zelo sprejemljiva za širšo populacijo: ukinitev osmih ministrstev, s čimer SDS kani privarčevati milijardo evrov v štirih letih. Po mojih hitrih izračunih to pomeni ukinitev nekaj čez šest tisoč služb v državni upravi, če upoštevamo samo stroške plač in prispevkov, ne pa tudi odpravnin in nadomestil za brezposelnost. Zveni zelo všečno. Toda pomembno bo, katere agencije in katere javne službe bo nova vlada dejansko ukinila in katere ljudi bo postavila na cesto. Bojim se, da v konkretnih primerih glede racionalizacije ne bosta odločala racionalni premislek in ekonomska logika, pač pa politični komisarji.
Na žalost tudi na gospodarskem področju ne bo bistveno drugače. Kadrovski cunami v podjetjih, ki so posredno ali neposredno pod vplivom države, je neizbežen. Kot pravi kolega, “brusijo se noži za Janševo noč dolgih nožev”. Večjih privatizacij, razen nesrečne NLB in Darsa, ni mogoče pričakovati, kajti to bi zmanjšalo bazo podjetij, kamor lahko vodilna stranka nastavlja svoje kadre in od koder lahko njeni ljudje kanalizirajo denar na zasebne in strankarske račune. To pomeni, da se stopnja klientelizma in korupcije ne bo zmanjšala, bo kvečjemu bolj hierarhično organizirana. Vedelo se bo, kdo sme. Zato je treba biti pozoren na tista podjetja, ki še niso bila izropana v prejšnjem Janševem mandatu (primer Luke Koper in Interevrope) in so še v dobri finančni kondiciji. Stava na Zavarovalnico Triglav verjetno ne bo napačna. Prav tako ne stava na TEŠ6. Zgodovina TEŠ6 kaže jasne politične sledi, pa tudi precej jasne finančne kanale. To, da se revizije tega posla doslej ni lotila nobena državna institucija, vključno z NPU, ni naključje. In ni naključje, da se tega ne bo lotila niti v mandatu prihodnje vlade.
Glede na mojo osebno izkušnjo se bojim, da bodo ti procesi “politično motivirane racionalizacije” in prevzemanja vseh vzvodov odločanja in upravljanja državne lastnine ter prisvajanja ponovno potekali za fasado racionalno argumentiranih nujnih reform ter peščice politično nedolžnih ljudi. Osebno upam in bi rad verjel, da se to ne bo zgodilo z zlorabo Virantove liste in upanj, ki jih polagamo vanjo. Še bolj skromno pa upam, da bomo vsaj obdržali večino služb, če že novih ne bo, in da bo noči dolgih nožev čim prej konec. Morda bomo nato čez en mandat bolj zreli za demokracijo in racionalno upravljanje države.
_____
* izvirno objavljeno v Dnevnikovem Objektivu
DAMIJAN blog 
Zakaj ne bom volila Viranta in njegovih?
Ker je doslej za izumetničenim nasmehom samo grozil s še slabšimi časi, v nekem mandatu prej pa drugega ni znal in zmogel, kot zniževati plače.
Torej – na volišča!
Všeč mi jeVšeč mi je
@ madžarska
ne vem ali živiva v isti državi. A ni bil virant v prejšnji vladi tisti minister za JU, ki je tem uslužbencem lepo povečala plače. Z posledicami pa naj se drugi Jeb..jo?
Všeč mi jeVšeč mi je
vsekakor zapomnljiv prispevek, a mislim, da z velikim odmerkom domišljije (gre bolj za gloso).
bomo videli.
npr. zoran ima v lj 50+, pa nekateri temu pravijo učinkovito vodenje. jaz sem sicer bolj za polarni sistem: nekdo dobi 50+ (npr. ‘levica’ nazadnje), zamenja vrhnji del uprave (brez tega se mi zdi, da se ne da niti pokazat, kaj bi rad), pokaže, kaj zna, nato se pogleda stanje in po potrebi zamenja. za dve ‘eliti’ se mi zdaj zdi, da že imamo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zame: Jankovič, Virant, Janša- niso izbira.
Všeč mi jeVšeč mi je
Zakaj in kdo naj se boji Orbana)? Ali “ljucvo”, ali Trigranit, Strabag, MOL, itd., EU … Precej so se razprodali … in imamo premalo informacij, kaj se resnično dogaja na Madžarskem. Bismark, oče Nemčije je dejal, da so Madžari gosposki narod. Ko madžarski hlapec pelje konja napojit, ima držo nemškega grofa … za Slovence pa je dejal,da so narod hlapcev, kar naprej tarnajo, ko pa jim daš pol klobase in šilce žganja, utihnejo do: naslednjič!
Všeč mi jeVšeč mi je
Meni pa se zdijo nekateri grozni Orbanovi ukrepi čisto primerni. Npr. dodatni krizni davki na korporacije, obvezna javna dela za brezposelne… Mogoče je kaj narobe z menoj?
Všeč mi jeVšeč mi je
Mislim, da joze p damijan postaja prvo pero politicnih – ne le gospodarskih razmer v Sloveniji in v Evropi…
Kot vedno, prebrala z veliko radovednostjo in zanimanjem!
Kar se analiz za nazaj v SLo tice, se bolj ne bi mogla strinjati, Madzarske pa ne poznam dovolj dobro, ker V ni moje interesno zanimanje, moj je Medriteran in drzave naokrog in pac ta sever, ki je tudi vse bolj moj…
Všeč mi jeVšeč mi je
Aja, za naprej pa, nihce od omenjenih ne dobi pol mojega glasu, hehe, tako da – jaz k temu ” ringispilu” ne bom prav nic prispevala!
🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
@ Peter: se ti pridruzujem. Sicer imam primerjavo med Orbanom in Janšo za povsem legitimno, bi pa prej izpostavil njuno skupno (politično) protofašistično žilico kot pa standardne (gospodarske) keynesianske ukrepe, ki jih navaja Damijan*. V tem pogledu bi rekel, da je med Virantom (good cop prihodnje koalicije) in Janšo (bad cop) ter Orbanom celo zelo očitno nasprotje. Od prvih dveh še nisem slišal drugega od ponavljanja, oh, tako zelo uspešnega tranzicijskega recepta demokratizacije skozi privatizacijo. Če me spomin ne vara, je nekdo od Virantovih (Šušteršič?) celo izjavil, da gospodarski projekti niso del njihovega programa, češ da država nima ničesar iskati v gospodarstvu.
* = Seveda lahko s Hayekom med fašizmom in keynesianizmom potegnemo enačaj, vendar je ‘zlata doba kapitalizma’ (1945-1973), tj. obdobje najhitrejše gospodarske rasti v zgodovini kapitalizma, ki jo je pospremila tudi pospešena demokratizacija vseh družbenih podsistemov, takšne in podobne nebuloze še faktično postavila na laž.
Všeč mi jeVšeč mi je
takole bi sam pri prvih ministrih: med vsemi? Gregor Golobič )-: takšna je pač moja ocena.
janša, janković ali Virant? Virant
janša ali janković? janša.
Všeč mi jeVšeč mi je
@james
Kako so zgovorni vsi ti snubci mlade Slovenije; polna usta obljub. V času zaljubljenosti in snubljenja razmišljajo in se oglašujejo s programi sintetično, so romantični, po zmagi bodo razmišljali in delovali analitično, bodo realni – pod jarmom starih mrež. Potem bo konec heca in zbudili se bomo v svinčeno jutro – že videno.
Kje pa se je izgubil gospod Pahor? Če hočemo res dobro Sloveniji in nam samim, bi bila najustreznejša koalicija Pahor-Janša. Oba sta osmojenca in žrtvi kontinuitete in nomenklature … to je zdaj jasno tudi članom SD-ja: “Naprej zastava SLAVE, na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj MODROST spregovori … ” in se bosta edina zmogla otresti klopov … na narodovem telesu!
Naprej zastava slave je bivša slovenska narodna himna in trenutna himna Slovenske vojske. Napisal jo je Simon Jenko, uglasbil pa Davorin Jenko leta 1860.
Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri
za blagor očetnjave
naj puška govori!
Z orožjem in desnico,
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.
Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri,
za blagor očetnjave
naj puška govori!
Draga mati je prosila,
roke okol vrata vila,
je plakala moja mila,
tu ostani ljubi moj!
Zbogom mati, ljuba zdrava,
mati mi je očetnjava,
ljuba moja čast in slava,
hajdmo, hoj, zanjo v boj!
Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri,
za blagor očetnjave
naj puška govori!
Naprej! Naprej!
Všeč mi jeVšeč mi je
Ekonomiste obravnavam kot dobre zgodovinarje. Populisticne ukrepe srecamo tudi na Islandu in Estoniji, ki so odstopili od konvencionalne mantre po polomu 2008. Zal tudi mene skrbi, da pri nas bodo politicni. Ljubljancani so me dvakrat presenetili z ZJ in upam v kmecko pamet Slovencev. Virant me vse bolj spominja na Borat-2. Vkljucno z Radotom Pezdirjem. Pogresam britkega Micota Mrkaica…
Všeč mi jeVšeč mi je
Fenix via Peter- se strinjam in čestitam: jedrnato sta razkrila resnico Damjanovih krokodiljih solz za “zrelo demokracijo”, racionalnim upravljanjem države itd., ki da izginja na Madžarskem, nas pa da čaka s 50+ zmago Janše/Viranta: tisto, česar se najbolj boji, so ostanki kenesyanisma/ekon.”populizma” pri Janši, ki se pač za vse “učinkovite” avtoritarce v kriznih časih spodobijo(in le-te tudi najbolj detaljno očita Orbanu); pri Virantu jih ni, nasprotno- on je direkten dedič mladoekonomistične “bande štirih”(including JP”M”D);a je le sredstvo za dosego cilja- in to skrbi Damjana; a verjetno brez potrebe- po izkušnjaz z Mercatorjem itd. iz prejšnjega mandata bo Janša scela zavrgel “nacionalni interes” in po Virant-Pezdirjevih receptih sesul še tiste nekaj ekonomske suverenosti, ki je niso levi “nacionalisti”.Vazalska mentaliteta all over.
@s56a: globok poklon-ste bolj hladnokrvni celo od Krugmana daleč stran(tudi on vidi tekočem EU-dogajanju humor, a vidi tudi tragedijo).A vseeno dovolite namig rahlo nervoznega: pravi smeh se bo začel-in nekatere med nami, vas očitno ne- tudi minil šele, ko bodo “Borati-2,3,4…spravili Janšo na oblast, potem jih bo pa postavil na njihovo mesto.Sploh če hkrati še evro(pa) krešne,kot se zdi vse bolj mogoče
Všeč mi jeVšeč mi je
@ Anika-AMM
meni himna slovenske vojske zmeraj zbudi spomin na vojaško prisego slovenksega domobranstva,..vem, nima veze himna s tem, pa vendarle se tista po kateri se je pesnik očitno zgledoval nikoli ni tako videla kljub podobni kolaboraciji:
Allons enfants de la patrie,
Le jour de gloire est arrivé !
Contre nous de la tyrannie
L’étendard sanglant est levé ! (bis)
Entendez-vous dans les campagnes,
Mugir ces féroces soldats ?
Ils viennent jusque dans nos bras
Égorger nos fils, nos compagnes !
Aux armes, citoyens !
Formez vos bataillons !
Marchons ! Marchons !
Qu’un sang impur
Abreuve nos sillons ! itd, itd,..
če smo že pri tem, da dodam, da mi je izjemno všeč kako sosedi svoji državi “preprosto hvalnico pojo”,..
Lijepa naša domovino,
Oj junačka zemljo mila,
Stare slave djedovino,
Da bi vazda sretna bila.
Mila kano si nam slavna,
Mila si nam ti jedina,
Mila kuda si nam ravna,
Mila kuda si planina.
Teci Dravo, Savo teci,
Nit ti Dunav silu gubi,
Sinje more, svijetu reci,
Da svoj narod Hrvat ljubi itd, itd,
pri meni je v čislih tudi japonska,. genialna,.. Kimigayo
iz wikipedie prekopirano gre takole (tam se najde tudi prevod te odličnosti)
Kimigayo wa
Chiyo ni yachiyo ni
Sazare-ishi no
Iwao to narite
Koke no musu made
za svojo pa vzamem le eno; kot velika večina, Prešernovo Zdravljico.
Všeč mi jeVšeč mi je
ps: @Anika Ana MM – hvala za izvrstno, četudi na glavo obrnjeno (“ideološko”) resnico/iztočnico: “Pahor in Janša sta žrtvi kontinuitete…nomenklature”, pravite: kaj to v resnici, postavljeno na glavo, pomeni?
Pomeni tole: ne Pahor-Janša, Slovenija kot družba in država je bila žrtev 20 let slabega, interesom skupin/posameznikov prirejenega prehoda iz “socializma” v “kapitalizem”: “levi” plenilci so bili od začetka pač bolje organizirani in so prvi in najdlje plenili(a tudi s pomočjo Demos-ove oblasti,ki je hotela, a ji ni uspelo, Slovenijo že takoj privatizirati/prodati tujcem, a ji je uspelo le Cerkvi, torej le pol-tujini,razdeliti precej premoženja).Dolgo potem je Janša stavil na svojo inačico “pajdaškega kapitalizma”-skupaj z blagim reformizmom in gradbenim keynezjanstvom,torej (še) manj zvito od pajdašenja Foruma 21, a ga je zaneslo in zato odneslo- kdo? Mi, ljudstvo, za las.
Hej, pa saj to je v redu, demokratično, a ni? Ni- ker pa smo bili vmes že dodobra predelani po podobi zasebnih interesov-depolitizirani,demoralizirani, dezorganizirani, pa medijsko rumenomrzlični in potrošniško-mrzlični, in tako smo pač volili privid, videz alternative-lepo kartonasto reklamno figuro Pahorja. In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in še sledi: propad “zastav Slave” in “blagorja očetnjave”, propad količkaj suverene Slovenije(suverenost je nujno tudi ekonomska/finančna),razlastitev in razorožitev ljudstva.Pahor in Janša pa sta(in še bosta)-seveda ne sama- RABLJA,ali pač lutki rabljev,ne pa žrtvi.
In kaj nas čaka? Karkoli bo nastalo, bo delo cele verige- Demosa-Drnovška-Janše-Pahorja-Janše-Viranta, izvršilna za zadnje poglavje pač Janša-Virant. Mimogrede: pojava slednjega kaže na vitalnost “desnice” in dekadenco “levice”, ki ji ne seže dlje od zastarele levo-tajkunske formule”uspeha” Foruma 21:”uspešni”,”učinkoviti” gospodarsveniki, sicer tajkunski in sumljivi,a “partizanski” in”socialni”. Desnica pa je razumela, da mora ponudit nekaj res novega- to pa je Virantova “vin-vin” kombinacija javne forme/imidža sredinske zmernosti/retorične blagosti in programsko/ekonomske radikalnosti-obratno od Janše, torej dopolnilno! in nekoliko podobno Pahorju, minus neodločnost/nesposobnost. Hja,če bi na prejšnjih volitvah zmagal Janša, bi bila sedaj morda na obzorju “sanjska” koalicija Pahor-Virant.A kaj hočemo.
Za veliko večino in za “Slovenijo” kot tako pa bo to pomenilo (še bolj) trdo, tegobno in najbrž tudi ponižujočo prihodnost- slednje samo za zavedne državljane, ki jih itak ni več dosti, pač zaradi
dokončne izgube one cankarjanske zanosne,ponosne definicije demokracije/suverenosti: “narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar”.Lahko noč in srečno.
Všeč mi jeVšeč mi je
@igor vidmar
Hvala! Odlično! Odlična analiza te “z-gode” – historije/histerije dvajsetletne mladenke Slovenije. A “ljucvo” pa smo bili v tem času na počitnicah ali pa smo se oklepali majhnih, drobcenih namišljenih privilegijev v starih ali novih oblikah – vsaka skupina na svoj način, ki nam jih je “naša borba dala”. V okolju in ozračju režima, ki je dajal prosto pot in nagrajeval pretežno bedake in ovaduhe, kako naj se vzspostvi pokončen posameznik – nekaj jih je bilo in so, ki so dejali: ne! Običajno so jih zapustile žene, otroci so jih imeli za zgube, njihovo bivanje je bilo klavrno: a ostali so pokončni; in zato smo sploh še. Ali naj volimo tisto skupino, ki nam je znova dovolila obuditi in je obudila “urbano gverilo” in pozo Che-che … ? Najbolje je, da se vrnemo v sistem samoupravnega socializma – ta fantastičen perpetum mobile, srečo pa si bo ustvaril vsak sam. To sklenem iz vaše analize. Mimogrede, po zločinskih napadih NATA in eksekucijah brez sojenja bi morala Slovenija takoj izstopiti iz NATA. V svojih komentarjih sem vselej opozarjala na nevarnost izgube suverenosti samostojnih nacionalnih držav v vseh ozirih, tako političnem kot finančnem – tudi Slovenije, še zlasti.
Všeč mi jeVšeč mi je
Virant ima nekaj odličnih predlogov, sicer zveni zelo resen, odločen in verjetno se marsikdo boji, da bi ostal brez službe, pravic in privilegijev.
Mislim, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Navsezadnje je Virant človeks katerim se je mogoče dogovoriti.
Vsaka izmed strank ali gibanj ima svoje prednosti ali pomankljivosti. Nihče ni popoln, moramo se pa ljudje odločiti za nekoga. Daleč najslabše bi bilo, da se ne bi za nikogar odločili ali, da bi se odločili tako, da nihče ne bi imel večine.
Demokracija je dobra stvar, vsaka dobra stvar pa se lahko tudi pokvari, če jo je preveč. Če se preveč sestankuje in preveč polemizira, učinkov dela in reform pa ni videti, potem je takšna demokracija slaba. Če ni rezultatov dela v pravosodju, je potrebno nekaj spremeniti. Kolikor poznam zadeve je potrebno spremeniti predvsem zakonodajo, ki je na precej trhlih temeljih.
Strahovi pa so vedno in bodo vedno prisotni. Včasih upravičeno, včasih tudi ne.
Všeč mi jeVšeč mi je
Da dodam še jaz eno himno (za čez par let):
Nabrusimo kose Nabrusimo kose, že klas dozoreva,
že žetve bogate napočil je čas!
Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva,
nabrusimo kose, zrel je klas!
»V boj za svobodno življenje!«
gre klic od vasi do vasi,
ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje,
za nas več izbire druge ni!
Na gruntih nam banke že davno sedijo,
obresti in davki nam pijejo kri,
od žuljev se naših pijavke redijo,
zaman kmet znoji se in trpi.
Oj, čujte nas mi smo prodani,
oj kmet spametuj se, spreglej;
zdaj plug naj počiva, le v kup vsi tlačani,
nabrusimo kose, hajd naprej!
Nekje je dežela, kjer vlada svoboda,
kjer srečo uživata delavec, kmet,
tam kmeta ne žuli nobena gospoda,
kdor dela, ta uživa truda cvet.
Mi bratje smo vaši po rodu,
oj kmetje, le urno na plan!
Naš čas je napočil, dani se na vzhodu,
že žetev je zrela, puške v dlan!
Ker je v bistvu vseeno, kdo zmaga – izbiramo lahko med tem, ali nas bo bolel zob ali glava.
Všeč mi jeVšeč mi je
(še par let, da Kombinatke zaobvladajo besedilo :P)
Všeč mi jeVšeč mi je
@Dragica et al
Ali je naš racio res gospodar na tem planetu ali pa smo, kakor vse, podvrženi kozmičnim ciklom, tako kar zadeva biološko evolucijo, vzpon in propad civilizacij kot spremembe naše zavesti?
Jutri, pravijo, se konča 7. dan 9. vala po koledarju starodavnih Majev. … Kako je vse potekalo od začetka tega našega vsemirja do danes … in veselimo se, prišla je era ljubezni za vse … Porod bo težak, mučen in dolg, a začela se je, se bo jutri, 28.10.2011 nova era.
Oct.28.11 ”The 9th Wave’ Final Mayan-DNA-Spiritual-Awakening Begins” 11:11-13:20
X1183X 111 videos Subscribe
Všeč mi jeVšeč mi je
@Anika,
oboje…duh in razum…
Pripela si krasen video, hvala.
Meni marsiaj jasno, pojasnila mi jih je ze pokojna prijateljica in zenska, ki me je v duhovnosti naucila vec, kot vse svete knjige skupaj.To je bila Ajra Pogacnik.
…
naslednja civilizacija bo zracna, slovo od te zemeljske civilizacije je v teku…pravi ona.
Vse to, kar se nam dogaja, je ucenje. Nic ni brez razloga in nic samo sebi namen.
Bodi lepo, D
Všeč mi jeVšeč mi je